-

 Izzivi

Plečnikove Žale, foto vir: https://www.zale.si/sl/obiskovalci/arhitektura/


Praznični začetek novembra, ko se v dveh dneh spominjamo pokojnih svojcev in prijateljev, je vsako leto vrhunec dogajanja na več pokopališčih širom po Sloveniji in seveda tudi na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale. Ta dneva namreč grobove svojcev, prijateljev in znancev obišče velikansko število obiskovalcev. 

To je za upravljalce pokopališč precejšen logistični zalogaj. Že sam dostop do pokopališča in  parkirišč je zelo otežen, zato je potrebno veliko strpnosti. Obiskovalce nenehno opominjajo, naj upoštevajo navodila redarskih služb in policije.
 
V večjih mestih si seveda želijo, da bi ta dva dni ljudje bolj uporabljali javni prevoz in da bi svoj obisk pokopališč načrtovali v zgodnejših urah. Vse to je le del dogajanja na slovenskih pokopališčih. Tudi tu se namreč že pojavljajo izzivi novih tehnologij in digitalizacije, od iskanja grobov s pomočjo QR kode, do elektronskih sveč in digitalnega spletnega žalovanja. Dileme vam odkrijemo v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 01.11. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Sogovornika

Domen Kokajl vodja sprejmne pisarne Žale, foto Javni holding Ljubljana



Renata Cimperman vodja cvetličarne in vrtnarstva Žale, foto Javni holding Ljubljana


Vstop novih tehnologij, digitalizacija in podobne stvari se vse bolj širijo tudi na prostore, kot so pokopališča, tega se zavedajo tudi na ljubljanskih Žalah. Spreminja se namreč odnos ljudi do žalovanja, pokojnikov, grobov in drugih tako imenovanih končnih stvari.

Foto: Žale

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več
-
Slika
 Skrivnostna ženska z Rifnika. Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo lahko povnovno šli v  ponovitvi marčevske oddaje (1.3.) oddaji Sledi časa v nedeljo 26. 7. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornica Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem o...
Preberite več