Hrušiški škoromati

Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt

Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Sogovorniki

Mag. Adela Pukl, foto Milan Trobič

Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati so posebna pustna skupina. Zanimivo je, da v Podgradu in Hrušici delujejo kot organizirane skupine, v drugih vaseh pa se zberejo bolj ali manj naključno in gredo od hiše do hiše, je povedal mag. Adela Pukl, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Jan Mihalič Tomažič, foto Milan Trobič

Zanimivo je, da je danes, ko po Sloveniji potekajo pustni karnevali in sprevodi, Hrušica bolj ali manj prazna. Jan Mihalič Tomažič pravi, da je vzrok karneval, ki se ga udeležijo vse pustne skupine in maske iz občine Ilirska Bistrica.

Matej Križman, foto Milan Trobič

Matej Križman nam je opisal kdaj se začnejo priprave na "škoromatijo".

Danijel Cek, foto Milan Trobič

Škoromati so v brkinskih vaseh prisotni že od nekdaj, pa vendar je obstajala nevarnost, da bo tradicija usahnila. Danijel Cek je kot ljubiteljski raziskovalec ljudskega izročila domačih krajev eden od pobudnikov oživitve tradicionalnih mask škoromatov v domačem kraju.

Hrušiški Škoromati

Foto potep najbolj slikoviti prikaže "Škoromate" v vsej izvirnosti.

Dušan Štrancar izdeluje lesene maske. foto, Danijel Cek

Dušan Štrancar, foto, Danijel Cek

Neva Granduč izdeluje papirnate rože, foto, Danijel Cek

Neva Granduč, foto, Danijel Cek

Pridne roke, foto, Danijel Cek

Začetki

Najprej začenjamo s tremi slikami iz začetka 60. let, ko so v Hrušico prvič začeli hoditi etnologi in etnografi pod vodstvom dr. Borisa Orla iz Slovenskega etnografskega muzeja in dr. Nika Kureta iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Vsi škoromati gredo iz šole proti Ukčevim, foto arhiv SEM

Alojz Tomažič- Blažinćin s Poberinom Silvo Cek-Štefanov s Ceste, foto arhiv SEM

Škopit Nine Torjan Ćjunov, foto arhiv SEM

Obuditev

Prelomnica za sloves hrušiških škoromatov se je zgodila leta 1965, ko so prvič zapustili Brkine in se predstavili na karnevalu na Ptuju. Po dogovoru z Nikom Kuretom so takrat tudi prodali nekaj mask, od katerih je ena končala celo v evropskem muzeju mask v Binchu v Belgiji. Kljub številnim strokovnjakom, ki so si hodili ogledovat škoromate v Hrušico, pa nihče od njih domačinom ni pomagal pri ohranjanju ali nadgrajevanju dediščine in tako je običaj do začetka 90. let počasi zamiral, vendar nikoli povsem zamrl. Na pobudo domačinov so se hrušiški škoromati leta 1993 organizirali v sodobno etnološko skupino in začeli sami po svojih močeh strokovno ter sistematično skrbeti za ohranjanje starodavnega običaja-vir: https://www.skoromati.si/