-

 Skrivnostna ženska z Rifnika.

Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac



Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo šli v oddaji Sledi časa v nedeljo 1. 3. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Sogovornica

Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko

Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, ki obvladuje pokrajino in s svojo stožčasto obliko dolini ob reki Voglajni daje posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj nepretrgano poseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih. Arheološki park Rifnik pa stoji na kraju največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Dr. Maja Bausovac, univerzitetna diplomirana arheologinja, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.

Cerkev v času izkopavanj, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Cerkev v času izkopavanj, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Cerkev v času izkopavanj, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Cerkev v času izkopavanj, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Cerkev v času izkopavanj, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Kamiti sarkogfag

Arheološke raziskave na Rifniku so prinesle zanimiva odkritja, med katerimi zagotovo  izstopa odkritje kamnitega sarkofaga. 

Sarkofag po odkritju, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje


Skica "skrivnostne ženske v sarkofagu", foto vir  arhiv Pokrajinskega muzeja Celje





Sarkofag po odkritju, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Skrivnostna ženska in tudi moški, ki sta bila pokopana v kamnitem sarkofagu v  starokrščanski baziliki na Rifniku, ostajata še naprej zavita v tančice domnev, ugibanj, in skrivnosti. Vendar se obeta, da bodo ob pomoči kostnih raziskav mogoče odkrili vsaj delčke mozaika, ali sta bila pokojnika  sorodnika in ali sta bila člana starodavne rifniške skupnosti prebivalcev. 


Sarkofag, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Tloris cerkve po arheološkem izkopu, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Srebrna igla lasnica, najdena v sarkofagu na Rifniku, foto, Nina Sovdat

Rifniški cerkvi, foto, Maja Bausovac

Rifniška cerkev, starokrščanska bazilika, foto, Maja Bausovac

Pogled na Arheološki park Rifnik, na ostanke poznoantične naselbine, foto, Peter Hunski

Rifnik iz Resevne, foto Nataša Žmaher

Naslovnica razstave Rifnik in njegovi zakladi, foto arhiv Pokrajinskega muzeja Celje

Razstava Rifnik in njegovi zakladi v Šentjurju, foto Maja Bausovac

Razstava Rifnik in njegovi zakladi v Šentjurju, foto Maja Bausovac

Teden zdravega mesta v arheološkem parku Rifnik, foto arhiv TIC Šentjur

Ob Tednu zdravega mesta je Maja Bausovac v arheološkem parku pohodnikom  razlagala o preteklosti Rifnika, foto arhiv TIC Šentjur



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Kraljeva vojska. Danes je dan boja proti okupatorju, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Povod pa je sestanek v znameniti Vidmarjevi vili v Ljubljani, 26. aprila 1941, kjer so ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je po napadu nemških sil na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V oddaji bomo osvetlili nekatera manj znana ali celo izkrivljena dejstva, predvsem bomo govorili o tem, kaj se je aprila 1941 dogajalo z vojsko Kraljevine Jugoslavije. Vse od podpisa pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu do državnega udara, napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, in podpisa popolne predaje in okupacije. Zadeve so seveda zelo kompleksne, mi pa bomo odstrli le delčke tega zanimivega in tragičnega dogajanja v oddaji Nedelsjak reportaža v nedeljo 27. 4. 2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Načrt napada na Kraljevino Jugoslavijo, foto vir:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Aprilska_vojna Časnik Jutro, foto vir:  h...
Preberite več
-
Slika
Nik Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 24.5. 2025 ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Nik Anikis ob sliki- Prekletstvo Tritona, za katero je prejel eno najsprestižnejših mednarodnih nagrad-ARC Staff ...
Preberite več
-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več