-

 Letalo.

Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. V oddaji Sledi časa, v nedeljo 12.4. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija, bomo spoznali zgodbo sestreljenega letala.

Razstava, foto D. Pirih, Tolminski muzej





Sogovornika

Dr. Uroš Košir, foto arhiv Uroš Košir


Marko Ličina, foto arhiv zgodovina.si

Letalstvo

Prva svetovna vojna je bila izjemno uničujoča na tako rekoč vseh področjih, od vojaških in civilnih žrtev do uničujočega vpliva na okolje in naravo. V krvavih spopadih so vojskujoče  strani začele uporabljati nove tehnologije, od tankov do bojnih plinov in letal. In prav to je močno spremenilo potek vojaških spopadov, kar se je potem v drugi svetovni vojni stopnjevalo do neslutenih razsežnosti. Številni pri tem opozarjajo, da je področje letalstva med prvo svetovno vojno v sodobnem zgodovinopisju nekako zapostavljeno. Pa to res drži?   Marko Ličina, kustos v Muzeju sodobne in novejše zgodovine Slovenije, pravi, da je to relativno.

Flieg. Abt. 14- prvo letališče pri Brezovici, foto MNSZS inv.st. PSV460


Flieg. Abt. 14-drugo letališče Staržišče pri Kranju, foto MNSZS inv.st. PSV470




Od izročila do odkritja

O razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavna vedelo le par posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku.  Šele naporna, celovita arheološko-zgodovinska raziskava, na zelo zahtevnem gorskem terenu,  je postregla s kopico dognanj, ki so letalo in posadko dvignila iz anonimnosti.

Šorlijeva domačija, foto Uroš Košir

Danes vemo, da je nemški izvidniški dvokrilec DFW C.V s svojo posadko, ki sta jo sestavljala pilot podoficir Wilhelm Bolte in opazovalec Edmund von Glaß, svoj zadnji polet opravil 16. oktobra 1917. Na izvidniškem poletu v zaledje za italijansko frontno črto so ga zasačili Italijani in ga v zračnem boju poškodovali do te mere, da ni zmoglo zasilno pristati. Strmoglavilo je na težko dostopno pobočje Rodice. Oba člana posadke sta padec sicer preživela, a nadaljnje ure so bile za pilota usodne, medtem ko je von Glaßu po srečnem naključju uspelo preživeti in je po vojni svojo zgodbo posredoval potomcem. (vir: https://www.tol-muzej.si/?id=904)

Častniki Flieg. Abt. 14 so nekaj dni v septembru bivali v hotelu Union, fotoMNSZS inv.st. PSV573

Flieger abteilung 14 pred odhodom na soško fronto, fotoMNSZS inv.st. PSV478

Najdbe


Strma pobočja nahajališča, foto Uroš Košir

Arehološko polje, foto Uroš Košir

Mesta najdb trupa, krila, kolesa, kabine, foto Uroš Košir 

Marko Ličina v akciji, foto Uroš Košir


Deli letala, foto Uroš Košir







Deli kabine, foto Sašo Kovačević MNSZ


Razstava

Na razstavi, ki sta jo pripravila arheolog dr. Uroš Košir in zgodovinar Marko Ličina, je zgodba strmoglavljenega letala dopolnjena s fotografijami in najdenimi ostanki. S temeljito zgodovinsko raziskavo virov in literature o letalstvu v času prve svetovne vojne pa sta avtorja usodni dogodek postavila v zgodovinski okvir, ki zgodbo približa širšemu krogu ljubiteljev vojaške in tehniške zgodovine. ( vir: https://www.tol-muzej.si/?id=904 ) 

Razstava, foto D. Pirih,Tolminski muzej

Najdeni ostanki, foto M. Mlinar, Tolminski muzej

Letalci, foto D. Pirih, Tolminski muzej


Razstava je plod sodelovanja Tolminskega muzeja z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, k njeni realizaciji pa so pripomogli še Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vojaški muzej Slovenske vojske, Občina Tolmin in Ministrstvo za kulturo RS. (vir: https://www.tol-muzej.si/?id=904)

Poskus rekostrukcije

Rekostrukcija letala, foto D. Pirih, Tolminski muzej




 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
Nik Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 24.5. 2025 ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Nik Anikis ob sliki- Prekletstvo Tritona, za katero je prejel eno najsprestižnejših mednarodnih nagrad-ARC Staff ...
Preberite več
-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
  Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919  preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila  del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške.  V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu.  Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Preberite več