- julij 09, 2025

Tanja Žigon

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 12. julija 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Zadnje priprave na inavguracijsko predavanje februarja 2023 pred izvolitvijo v naziv redne profesorice, prof. dr. Tanja Žigon, foto osebni arhiv Tanja Žigon

Prof. dr. Tanja Žigon je odraščala ob znamenitem kraškem polju, Planinskem polju, ki ga ima neizmerno rada. Ob njegovem robu že stoletja stoji grad Haasberg oziroma Hošperk, ki ji je bil navdih. Želela je izvedeti več o njegovih lastnikih in kruti usodi. In tako je še v srednji šoli napisala zanimivo in odmevno knjigo o zgodovini omenjenega dvorca in zadnjih lastnikih knezih Windischgrätzih.

Knjiga o dvorcu, foto zasebna last

Dvorec Hošperk ali Hassberg v Planini pri Rakeku v vsem svojem sijaju, razglednica1925, zasebna last

Ruševine dvorca Hošperk, foto vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dvorec_Ho%C5%A1perk

Prav tako je opisala tudi znamenito romarsko cerkev na Planinski gori.

Planina in romarka cerkev, razglednica, 1970, zasebna last

Sicer pa je Tanja Žigon redna profesorica za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2013 vodi raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije, v letih 2013 do 2015 pa je za Slovenijo koordinirala evropski literarno-prevajalski projekt TransStar Europa. Težišča njenega raziskovanja so nemško-slovenski literarni stiki, medkulturna literarna zgodovina, kulturološko usmerjene prevodoslovne študije, književno prevajanje in didaktika prevajanja. Je avtorica oz. soavtorica številnih znanstvenih člankov in monografij o nemško-slovenskih kulturnih stikih v 19. stoletju ter o razmerjih moči v svetu prevajanja. Prevaja iz nemščine v slovenščino in obratno, predvsem družboslovna in humanistična besedila.

Raziskovalno delo, foto zasebna last

S hčerko pred stavbo Univerze v Ljubljani po svečani razglasitvi novih rednih profesorjev na ljubljanski univerzi januarja 2024, foto osebni arhiv Tanja Žigon

V mestu s sodelavkami in sodelavci s Filozofske fakultete po inavguracijskem predavanju. Od leve proti desni zadaj: asist. Julija Rozman, prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik, prof. dr. Irena Samide, izr. prof. dr. Adriana Mezeg, prof. dr. Tone Smolej; od leve proti desni spredaj: doc. dr. Petra Kramberger, prof. dr. Tanja Žigon, izr. prof. dr. Matej Hriberšek, doc. dr. Oliver Currie, prof. dr. Martina Ožbot Currie, foto osebni arhiv Tanja Žigon

Prof. dr. Tanja Žigon pa ni samo kabinetna učenjakinja, ampak je skupaj s kolegico in kolegi izvedla zanimivo akcijo, ki ji ni para. Pozabi poskuša oteti znamenitega rojaka Petra Pavla pl. Radicsa.

Radicsev nagrobnik na Žalah. Na nagrobniku je v zgornjem delu slabše viden napis v latinščini (z dvema napakama). Gre za Horacijev verz Non omni morriar; prav bi bilo Non omnis moriar, torej Ne bom povsem umrl. Na spodnjem delu nagrobnika pa sta zapisani imeni zakoncev Radics, in sicer: PETRUS de RADICS, historicus, 26. 9. 1836 + 24. 9. 1912; HEDWIG von RADICS Kaltenbrunner 11. 12. 1845 + 16. 11. 1919, foto osebni arhiv Tanja Žigon