-

 Nataša Dolejši.

Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije, in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katerega rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi v soboto 4. januarja 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Sejem Flora, obiskovalka, stojnica Šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, 2023, foto arhiv Nataša Dolejši

Mag. Nataša Dolejši se ukvarja za arboristiko, ki je bolj veja gozdarstva kot agronomije, ukvarja se z nego od sajenja do poseka mestnega drevja. Urbano mestno drevje pa je tisto, ki se ga v času podnebnih sprememb vedno bolj zavedamo; še zlasti so pomembna odrasla, velika drevesa.

Foto Milan Trobič

Kljub temu da se krepi zavedanje, kako pomembna so drevesa, predvsem v urbanem okolju, pa se marsikje dogaja, prav nasprotno, drevesa so nekaterim odveč.

Foto Milan Trobič

Gumbi

Nataša Dolejši  je ena redkih v Evropi, ki kot predstavnica tretje generacije v družini nadaljuje tradicijo izdelovanja gumbov. Njen dedek Štefan Dolejši je pred osmimi desetletji in pol iz Češke prišel k nam širit znanje o izdelavi gumbov, saj gumbarjev pri nas takrat ni bilo. Njihove gumbe iz Podloga pri Šempetru, narejene tudi iz snovi, kot so les, školjke in ekvadorski oreh, danes kupujejo celo modni butiki po Evropi. To je zgodba o uspehu, saj je v zadnjih desetletjih pri nas prenehala delovati večina obratov tekstilne in modne industrije.

 Bansi, TV na obisku v Dolejši modni gumbi, 2016, foto arhiv Nataša Dolejši

Prostovoljstvo

Leta 2023  so na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici za naj prostovoljke in prostovoljce v posameznih društvih podelili posebno priznanje tudi Nataša Dolejši iz Turističnega društva Velenje.

Županov sprejem turističnih prostovoljcev Mestne občine Velenje, 2023, foto arhiv Irena in Franc Maršnjak


Ples

Nataša Dolješi je tudi članica plesnih skupin.

Nastop s plesno skupino v Cankarjevem domu ob tednu vseživljenjskega učenja, 2022, foto arhiv Irena in Franc Maršnjak

Lemberg, ogled turističnih znamenitosti s plesno skupino Šaleška gospoda, 2022, foto arhiv Nataša Dolejši

Aktivnosti


Nataša Dolejši ima dneve "zapolnjene" z najrazličnejšimi aktivnostmi od teleovadbe, sprehodov, vodenj, svetovanj, nastopov pred kamerami in še marisčesa.

Nataša vodi pogovor z Dušico Kunaver. Prireditev od otvoritvi razstave Urbana drevesna pot sprostitve in dobrega počutja v Knjižnici Velenje, 2024, foto arhiv Nataša Dolejši


Miklavževanje v organizaciji KS Staro Velenje, 2022, foto arhiv Nataša Dolejši

Družina

Družina je najpomembnejša.


Otvoritev tetine razstave ročnih del v Vili Bainci v Velenju. S tetami in mamo, desno, 2020, foto arhiv Nataša Dolejši


Praznovanje taščinega rojstnega dne, 101 leto, september 2024, Nataša z družino, foto arhiv Nataša Dolejši

London 2019, družinski izlet, foto arhiv Nataša Dolejši


https://youtu.be/q6NzzYVBWlI

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sesta...
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Ra...
Preberite več