Vipavski Križ.
Vipavski Križ. Zagotovo ste ga že opazili, ko ste se peljali po
slikoviti Vipavski dolini. Saj s svojo zanimivo podobo strnjenega naselja na
hribu pritegne pozornost. Prav zato, da ne bi okrnili tega pogleda, so na
vipavski hitri cesti zgradili tudi pokriti vkop. Na tem vkopu pa je skrbnik
hitre ceste DARS začel graditi sončno elektrarno, ki pa naj bi, po mnenju
domačinov, močno kvarila pogled na naselji Cesta in Vipavski Križ. Kako se bo
zadeva razrešila in ali bo podoba majhnega,
z obzidjem obdanega mesta, ki je eden najlepših zgodovinskih kulturnih
spomenikov v Sloveniji, ostala neokrnjena, bo pokazal čas. Nekoč je bil
čas Vipavskemu Križu naklonjen, saj so mu podelili mestne pravice prav na
današnji dan 19. januarja 1532. Kako se je to zgodilo in zakaj, bomo odkrivali
v oddaji Sledi časa, v nedeljo 19. januarja 2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.
|
Pogled na Vipavski Križ, foto vir: https://www.vipavskadolina.si/odkrivaj/dediscina/kultura/gradovi-in-dvorci/grad-vipavski-kriz |
Vipavski Križ leži na podolgovatem hribu nekako na sredini Vipavske
doline, v bližini Ajdovščine na desnem bregu reke Hubelj, to pomeni, da leži na
Goriško-Gradiščanskem. Prav ta lega naselja je – lahko bi rekli – strateška.
Zgodovina
''Vipavski Križ je zgodovinsko mesto. Iz za okolico nepomembnega naselja na vrhu griča se je razvil v mesto, ki je bilo center doline in prva obrambna utrdba Goriških vrat. Prvič ga omenjajo v 13. stoletju, v 16. stoletju pa dobi najprej tržne, nato mestne pravice. V 17. in 18. stoletju zaživi polno življenje, kasneje začne propadati.''
Vipavski Križ je prvič omenjal vojvoda Bernard Koroški v svoji darilni listini leta 1252 pod imenom Villa Crucis. Drugič je bil Vipavski Križ kot Chreucz omenjen v računski knjigi goriških grofov iz leta 1398, tretjič pa leta 1483, ko je začel zadnji goriški grof Leonhard tu zidati utrdbo za obrambo pred Turki. Tako so obzidali in utrdili naselje, ki je bilo zgrajeno že veliko prej. Gradnjo utrdbe je nadzoroval grof Anton della Torre, nemško Thurn, ki mu je grof Leonard zaupal tudi varstvo naselja in njegovo oskrbništvo. Grad, v katerem so nato bivali Thurni, je bil zgrajen nekje med letom 1482, ko so začeli utrjevati naselje, in letom 1535, ko je bil grad prvič omenjen.
Leta 1507 je bil Križ proglašen za trg, Križani pa so s tem dobili pravico do sejmov, enega letnega in tedenskih, ki so jih prirejali vsako nedeljo. Cesar Ferdinand je 1532 Sveti Križ povzdignil v mesto, prebivalce pa v meščane, s čimer so dobili pravico do dveh letnih sejmov. Meščani so imeli tudi določene vojaške obveznosti, kar je zaznamovalo način življenja v mestu.Zadnjo nedeljo v novembru leta 1563 se je na poti iz Gorice v Ljubljano v Svetem Križu ustavil Primož Trubar in tu nagovoril zbrane.
|
Spomin na Primoža Trubarja, 2024, foto Milan Trobič |
Leta 1605 so grad od Thurnov kupili grofje Attemsi, ki so kmalu za tem začeli z obnavljanjem mesta in okolice. V tem času pa so meščani obnovili še župnijsko cerkev. Attemsi so v Križ v času protireformacije povabili kapucine in leta 1637 začeli graditi samostan. V njem je kasneje živel in deloval tudi najznamenitejši kriški kapucin Janez Svetokriški.
|
Spomeniki Sv. Janez Svetokriški, 2024, foto Milan Trobič |
Leta 1809 so Križ zasedli Francozi, Attemsi so zbežali iz mesta in se ponovno vrnili leta 1813, ko je sveta aliansa pregnala Francoze. V 19. stoletju je Križ vse bolj zgubljal svojo zgodovinsko veljavo. Ko je leta 1864 burja odkrila del grajske strehe, je grad začel propadati, Attemsi pa ga niso več obnavljali.
''Kot prežitek starih časov je ostala mestna straža ali Kriška garda, ki se je začela razvijati v nemirnih časih. … V 18. stoletju je bila to gotovo častna služba. Proti koncu 19. stoletja pa že bolj spektakelska in odvečna in gardistov je začelo primanjkovati.'' V času prve svetovne vojne so oblasti gardiste poslale na fronto. Povzeto in citirano po: Koloini, Borut, Križ je bu enkrat mejstu, Vipavski Križ, 1992 (vir: https://www.vipavskikriz.si/sl/vipavski-kriz) Sogovorniki
|
Od leve proti desni: Andrej Perko, dr. Borut Koloini Goriški muzej, Januš Valič 2024, foto Milan Trobič |
|
Dr. Tomaž Lazar, Narodni muzej Slovenija, foto arhiv Tomaž Lazar |
Splošni podatki
Vipavski Križ stoji na vrhu griča sredi Zgornje Vipavske doline v neposredni bližini mesta Ajdovščina. Njegova podoba je opazna že od daleč, najbolj zanimive zgodbe pa se skrivajo znotraj obzidja. Sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike Slovenije in je v celoti spomeniško zaščiteno naselje.
Mnogi ga imenujejo biser sredi Vipavske doline. Gase, obzidje, grad, trgi, samostan, … vsak od arhitekturnih delov naselja pripoveduje svojo zgodbo. Konec 15. stoletja so tu začeli graditi utrdbo in naselje obdali z obzidjem. V začetku 16. stoletja je Križ dobil tržne pravice, kmalu za tem pa je bil povzdignjen v mesto, menda najmanjše v takratnem cesarstvu. Svoj pečat so v Vipavskem Križu pustili grofje Thurni in kasneje Attemsi, ki so dolgo let bivali v gradu. V skoraj štiristo let starem kapucinskem samostanu, v katerem je živel in ustvarjal tudi znameniti slovenski pridigar Janez Svetokriški, pa se danes nahaja bogata samostanska knjižnica. Do začetka prve svetovne vojne je imela aktivno vlogo v mestu tudi znamenita Kriška garda. Z gospodarskim razvojem Ajdovščine pa je Vipavski Križ začel zgubljati svojo vlogo.
Od leta 1885 je v severnem krilu gradu osnovna šola. V eni od stavb sredi vasi pa je urejen Dom krajanov, kjer se odvijajo različne aktivnosti in galerijska dejavnost.
Leta 2015 je bila s pomočjo sredstev Občine Ajdovščina in sredstev, pridobljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, zaključena temeljita prenova javnih površin v vasi. S prenovo ulic in trgov je Vipavski Križ dobil novo komunalno infrastrukturo, veliko pa je pridobil tudi na zunanji urejenosti, ki spet oživlja nekdanji blišč mesta. ( vir: https://www.vipavskikriz.si/sl/vipavski-kriz)
|
Informacijska tabla, 2024, foto Milan Trobič |
|
Naprej le peš, 2024, foto Milan Trobič |
|
Mogočno, 2024, foto Milan Trobič |
|
Čiste linije, 2024, foto Milan Trobič |
|
Mesto, 2024, foto Milan Trobič |
|
Mogočne stavbe, 2024, foto Milan Trobič |
|
Jutro, 2024, foto Milan Trobič |
|
Vhod, 2024, foto Milan Trobič |
|
In vse je drugače, 2024, foto Milan Trobič |
|
Samo še spomin, 2024, foto Milan Trobič |
|
Nekoč in danes, 2024, foto Milan Trobič |
|
Pomniki preteklosti, 2024, foto Milan Trobič |
|
Župnijska cerkev, 2024, foto Milan Trobič |
|
Presenečenja, 2024, foto Milan Trobič |
|
Gase, 2024, foto Milan Trobič |
|
Vhod, 2024, foto Milan Trobič |
|
Župnijska cerkev povišanja sv. križa, 2024, foto Milan Trobič |
|
Igra svetlobe, 2024, foto Milan Trobič |
|
Trg pred samostanom, 2024, foto Milan Trobič |
|
Kapucinski samostan, 2024, foto Milan Trobič |
|
Ostaline gradu, 2024, foto Milan Trobič |
|
Šola in vrtec, 2024, foto Milan Trobič |
|
2024, foto Milan Trobič |
|
"Glavni trg", 2024, foto Milan Trobič |
|
Grajski vhod, 2024, foto Milan Trobič |
|
Grad, 2024, foto Milan Trobič |
|
Spomin, 2024, foto Milan Trobič |
|
Nekoč, 2024, foto Milan Trobič |
|
Pogled skozi okno, 2024, foto Milan Trobič |
|
Obnovljeni strop v hiši, 2024, foto Milan Trobič |
Komentarji
Objavite komentar