Prekmurci
Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri
cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov
narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so
bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in
pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih
veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država
Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919 preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in
Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila del Prekmurja, izgubila pa velik del
Primorske in Koroške. V spomin na ta zgodovinski
trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih
Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja
matičnemu narodu. Od leta
2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri tem
imajo Prekmurke in Prekmurci, ne samo v
Prekmurju, ampak širom po Sloveniji. Njihovo organiziranost bomo
spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 17. 8. 2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.
Namesto iskanja zgodovinskih iztočnic, ki so pripeljale do
združitve oziroma priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, bomo spoznali,
kako so se Prekmurke in Prekmurci organizirali in delovali v svojih klubih in
združenjih. Prvo obdobje je bilo pred letom 1919, naslednje pa po letu 1920, ko
so v matično domovino začeli bolj množično prihajati prekmurski študentje in se
uveljavljali v kulturno-umetniških krogih.
Dva izmed njih sta bila recimo pisatelj Miško Kranjec in slikar Viktor
Vrečič, ki je imel konec dvajsetih let prejšnjega stoletja v Ljubljani veliko,
zelo uspešno razstavo.
 |
| Marjan Šiftar, foto Milan Trobič |
Medvojno obdobje je poglavje zase. Podobne organizacije, kot
je bil akademski klub, ni bilo. V povojnem obdobju pa se je na podlagi izkušenj
in spominov na bogato tradicijo sredi petdesetih let zgodilo dvoje: ustanovljen
je bil klub študentov iz Prekmurja in Pomurja v Ljubljani, poleg tega pa je
bilo v našem glavnem mestu na pobudo tamkaj živečih Prekmurcev ustanovljeno
društvo. To je po uspešno delovalo v šestdesetih in
sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in organiziralo zanimive prireditve.
Klub Prekmurcev v Ljubljani
Novo poglavje v delovanju Kluba Prekmurcev je bila, kot rečeno, oživitev
delovanja na proslavi v Ljubljani ob
100. obletnici praznika združitve oziroma priključitve Prekmurja matični
domovini. Namen Kluba Prekmurcev v Ljubljani je združevanje in
povezovanje, hkrati pa poskušajo pomagati Prekmurju pri promociji, gospodarskih
in drugih dejavnostih. Želijo tudi opozoriti na težave in izzive Prekmurja.
Predsednica Kluba Prekmurcev v Ljubljani Maja Benko.
 |
Maja Benko, foto Milan Trobič
|
Prekmurje za vedno
Pomembne del identiteti Prekmurcev je njihov govor. Prof. dr. Hotimir Tivadar, fonetik, fonolog,
na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani, pravi, je
Prekmurje del njega in čeprav je študiral v Ljubljani in se izobraževal v
slovenskem knjižnem jeziku, je prekmurščina njegov osnovni jezik.
 |
Prof. dr. Hotimir Tivadar, foto Milan Trobič
|
Ponosna Prekmurka je državna svetnica Jasmina Opec Vöröš.
Kot pove, se vedno znova rada vrača v rojstno Prekmurje, kadar ji obveznosti
dopuščajo. Prekmurje je preprosto zapisano v DNK vsakega Prekmurca.
 |
| Jasmina Opec Vöröš, foto Milan Trobič |
 |
| Mlin na Muri, foto vir: https://www.kam.si/prekmurje-2/ |
Za Prekmurje gre...
Komentarji
Objavite komentar