- avgust 13, 2025

Prekmurci

Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919 preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške. V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri tem imajo Prekmurke in Prekmurci, ne samo v Prekmurju, ampak širom po Sloveniji. Njihovo organiziranost bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 17. 8. 2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Prekmurska ravnica, foto vir: https://www.pomurec.com/vsebina/53849/VIDEO__Za_Prekmurje_gre

Namesto

Namesto iskanja zgodovinskih iztočnic, ki so pripeljale do združitve oziroma priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, bomo spoznali, kako so se Prekmurke in Prekmurci organizirali in delovali v svojih klubih in združenjih. Prvo obdobje je bilo pred letom 1919, naslednje pa po letu 1920, ko so v matično domovino začeli bolj množično prihajati prekmurski študentje in se uveljavljali v kulturno-umetniških krogih. Dva izmed njih sta bila recimo pisatelj Miško Kranjec in slikar Viktor Vrečič, ki je imel konec dvajsetih let prejšnjega stoletja v Ljubljani veliko, zelo uspešno razstavo.

Marjan Šiftar, foto Milan Trobič

Medvojno obdobje je poglavje zase. Podobne organizacije, kot je bil akademski klub, ni bilo. V povojnem obdobju pa se je na podlagi izkušenj in spominov na bogato tradicijo sredi petdesetih let zgodilo dvoje: ustanovljen je bil klub študentov iz Prekmurja in Pomurja v Ljubljani, poleg tega pa je bilo v našem glavnem mestu na pobudo tamkaj živečih Prekmurcev ustanovljeno društvo. To je po uspešno delovalo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in organiziralo zanimive prireditve.

Kuhanje bujte repe, foto Niko Časar, vir: https://napocitnice.si/blog/2023/06/13/bujta-repa/

Klub Prekmurcev v Ljubljani

Novo poglavje v delovanju Kluba Prekmurcev je bila, kot rečeno, oživitev delovanja na proslavi v Ljubljani ob 100. obletnici praznika združitve oziroma priključitve Prekmurja matični domovini. Namen Kluba Prekmurcev v Ljubljani je združevanje in povezovanje, hkrati pa poskušajo pomagati Prekmurju pri promociji, gospodarskih in drugih dejavnostih. Želijo tudi opozoriti na težave in izzive Prekmurja. Predsednica Kluba Prekmurcev v Ljubljani Maja Benko.

Maja Benko, foto Milan Trobič

Klub Prekmurcev ob ustanovitvi, foto vir: https://www.pomurec.com/vsebina/63026/Ustanovljen_je_bil_Klub_Prekmurcev_v_Ljubljani

Prekmurski trg v Ljubljani, foto vir: https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/foto-klub-prekmurcev-v-ljubljani-ob-prazniku-s-prireditvijo-na-prekmurskem-trgu-kdo

Napoved - Gala večer, foto vir: https://www.facebook.com/klub.prekmurcev/posts/napoved-klub-prekmurcev-v-ljubljani

Gala večer, foto vir: https://www.pomurec.com/vsebina/78028/FOTO

Donacija Kluba Prekmurcev v Ljubljani, foto vir: https://www.os4ms.si/novice/donacija-kluba-prekmurcev-v-ljubljani-za-nakup-kombija-za-prevoz-ucencev-osnovne-sole-iv-murska-sobota/

Prekmurje za vedno

Pomembne del identiteti Prekmurcev je njihov govor. Prof. dr. Hotimir Tivadar, fonetik, fonolog, na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani, pravi, je Prekmurje del njega in čeprav je študiral v Ljubljani in se izobraževal v slovenskem knjižnem jeziku, je prekmurščina njegov osnovni jezik.

Prof. dr. Hotimir Tivadar, foto Milan Trobič

Ponosna Prekmurka je državna svetnica Jasmina Opec Vöröš. Kot pove, se vedno znova rada vrača v rojstno Prekmurje, kadar ji obveznosti dopuščajo. Prekmurje je preprosto zapisano v DNK vsakega Prekmurca.