-

 Emonci in sreča.

Na začetku 1. stoletja našega štetja so Rimljani na območju današnjega središča Ljubljane zgradili kolonijo Emono. V majhno, z močnim obzidjem utrjeno ter urbanistično in komunalno urejeno mesto so naselili približno 30 družin, po večini iz severne Italije. Sčasoma je tudi širša okolica Emone zaživela na rimski način, v skladu z rimskimi verovanji in načinom vsakdanjega življenja. Emonci so bili, tako kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. 
Kako so antični Emonci klicali srečo in se zaščitili pred zlom, bomo spoznali v Nedeljski reportaži, v nedeljo 26.4. 2026 ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Emona, starejša maketa mesta, vir: Matevž Paternoster, dokumentacija Muzeja in galerij mesta Ljubljane

Sogovornica

Dr. Bernarda Županek, Foto Tomaž Lauko/NMS

Mesto

Rimljani so zgradili Emono na prostoru današnjega središča Ljubljane. Emona je bila zgrajena kot kolonija, kot novo mesto v pravilnem pravokotnem tlorisu s pravokotno sekajočimi se cestami. Med njimi so bile parcele za hiše, šest parcel v sredi pa je bilo namenjenih glavnemu trgu ali forumu, nam je povedala dr. Bernarda Županek, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana.

Emona, oblika mesta, foto vir MGML

Ime Emona naj bi Rimljani prevzeli od staroselcev, ki so prebivali na tem območju, prav tako so od njih prevzeli nekatera verovanja in kulte.

Kip Equrne, Ekvorne, foto Milan Trobič

Povezanost Rimljanov z rituali in magičnimi obredi se je kazala že pri sami ustanovitvi mesta. Tu je bila obvezna tako imenovana prva sveta brazda. 

Emona in zaledje, foto, vir: https://old.delo.si/kultura/razstave/ocenjujemo-emona-mesto-v-imperiju.html

Vsakdanje življenje Emoncev je bilo najbrž podobno kot v drugih rimskih mestih, imeli so vsakodnevne obveznosti, rituale in prosti čas. 
O vraževerju Emoncev povedo veiko  arheološke najdbe.

Razstava, foto vir Tomaž Lauko/NMS

V rimskem času je bila pri iskanju sreče zelo pomembna boginja Fortuna.
Kip boginje Fortune, Charles Samuel, La Fortune (1894), foto vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fortuna#/media/Slika:Charles_Samuel,_La_Fortune_(1894),_KBS-FRB_03.jpg

Rimljani so verjeli, da imajo lahko tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, vendar nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto. Kar nekaj tega vraževerja se je  ohranilo  še danes.

Gema, foto vir Tomaž Lauko/NMS

Belen, foto vir Tomaž Lauko/NMS

Napis na pasu, foto vir Tomaž Lauko/NMS

Prstan, foto vir Tomaž Lauko/NMS


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
Nik Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 24.5. 2025 ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Nik Anikis ob sliki- Prekletstvo Tritona, za katero je prejel eno najsprestižnejših mednarodnih nagrad-ARC Staff ...
Preberite več
-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
  Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919  preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila  del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške.  V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu.  Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Preberite več