-

 Meči iz Ljubljanice.

Meči iz Ljubljanice, visoki in pozni srednji vek, hrani Narodni muzej Slovenije, foto Tomaž Lauko

Reka Ljubljanica, kultna reka, reka sedmerih imen, nekoč izjemna prometna žila in eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, v svoji strugi skriva in odkriva sledove od kamene dobe naprej. Tu gre za več najdišč, ki so razporejena od njenega izvira ali izvirov na Vrhniki do Ljubljane in njenega izliva v reko Savo. Ta reka je pomembna zaradi svojih značilnosti in pokrajine, skozi katero teče, ima počasen tok in omogoča plovbo. Zato je bila v vseh zgodovinskih obdobjih posebna komunikacijska pot, ki je povezovala različne kraje ter imela vse do prihoda železnice v 19. stoletju pomembno vlogo v trgovini, prometu in vsakdanjem življenju ljudi. Kot rečeno, pa je to izjemno arheološko najdišče, med drugim znano tudi po najdbah srednjeveških mečev. In to bomo odkrivali v Nedeljski reportaži v nedeljo 18. oktobra 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija. 

Dr. Tomaž Nabergoj, foto Veronika Špeh

Poleg gospodarske, prometne in vojaške je imela reka Ljubljanica tudi kultno vlogo. Arheološke najdbe iz različnih obdobij namreč kažejo, da so imeli ljudje do nje poseben odnos, vzemimo primere iz antičnega obdobja, nam je  v oddaji povedal dr. Tomaž Nabergoj, univerzitetni diplomirani arheolog in univerzitetni diplomirani zgodovinar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije.

Srednjeveški meč iz Ljubljanice, foto vir: https://www.nms.si/si/zbirke/znameniti-predmeti/713-Mec-iz-Ljubljanice

Meč, hladno orožje, ki spremlja človeka tak rekoč skozi večji del zgodovine ter ga hkrati navdušuje in straši. Njegova vloga je izredno široka in presenetljiva.

Skrivnostni napisi 

Na mečih pa se pojavljajo delčki besed ali stavkov, ki imajo lahko tudi čarovni, zarotitveni, magijski pomen.

Znaka na rezilu meča, ki je bil najden v Ljubljanici pri Črni vasi, druga polovica 15. stoletja, Narodni muzej Slovenije. Risba: Ida Murgelj


Znaka iz bakrove zlitine na rezilu železnega meča iz Ljubljanice pri Špici, zadnja tretjina 14. stoletja – začetek 15. stoletja, Narodni muzej Slovenije. Foto: Tomaž Lauko


Znaki in napis AGLA na rezilu meča iz Ljubljanice, 14. stoletje, Narodni muzej Slovenije. Risba: Ida Murgelj


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več
-
Slika
 Skrivnostna ženska z Rifnika. Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo lahko povnovno šli v  ponovitvi marčevske oddaje (1.3.) oddaji Sledi časa v nedeljo 26. 7. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornica Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem o...
Preberite več