-

 Tomi Špindler. 


Etapa na slovenski planinski poti, 2025, foto: osebni arhiv

Športni turizem, trajnostni turizem, outdoor, pohodništvo in še bi lahko naštevali raziskovalna področja docenta dr. Tomija Špindlerja, visokošolskega učitelja in  prodekana za mednarodno sodelovanje, zaposlenega na fakulteti za turizem  Univerze v Mariboru.  Njegovo trenutno področje raziskovanja je predvsem športni turizem, ki se prepleta s trajnostnim razvojem, turistično motivacijo in pogledom različnih generacij. V sklopu projektov Turizem 4.0 in BestMED raziskuje predvsem področje trajnostnega razvoja turizma, posvečal pa se je tudi destinacijskemu menedžmentu, vinskemu turizmu ter kulturni in naravni dediščini. Spoznali ga bomo v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 10. oktobra 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. 


Izvedba terenskih vaj za študente Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, 2025, foto: FTUM

Dr. Tomi Špindler si nikoli ni predstavljal, da bo predavatelj na fakulteti; kot pravi, je to postal popolnoma nenačrtovano, saj to ni bila njegova prednostna želja. Turizem pa ga je od nekdaj zanimal, tako da je že v osnovni šoli razmišljal o tem, da bi nadaljeval izobraževanje na srednji turistični in gostinski šoli. Vendar je nato vseeno izbral gimnazijo. Tega mu ni žal.



Mentoriranje diplomske naloge Ane Gros, 2026, foto: FTUM

Pristop k poučevanju

Dr. Tomi Špindler je zapisal: " Skozi seminarske in terenske vaje želim študente spodbujati k samoiniciativnemu učenju, pridobivanju izkušenj tudi izven fakultete in razmišljanju o karierni poti. Poskušam predstaviti pomen inovativnega razmišljanja in s tem študente čim bolje pripraviti na delo po zaključku fakultete. V sklopu seminarskih nalog in terenskih vaj prav tako izpostavljam pomembnost povezovanja z gospodarstvom pri učenju in pridobivanju izkušenj."



Vodenje okrogle mize za temo strateških pristopov k razvoju športne ponudbe in infrastrukture, 2024, foto: FTUM

V oddaji pa boste slišali tudi, kaj dr. Toni Špindler meni o: podnebnih spremembah in razovju turizma, kaj manjka slovenskemu turizmu, kaj meni o prostovoljstvu v turizmu, kakšne hobije ima, kakšni so današnji študentje, kaj ga moti v neurejenih turističnih krajih in restavracijah, kakšen je sam kot turist..in še kaj.

Predstavitev prispevka na temo razvoja turizma v gorah na konferenci Sitcon v Beogradu, 2024, foto: osebni arhiv

Izvedba izobraževanja za oskrbnike in najemnike planinskih koč, 2026, foto: FTUM


Organizacija novoletnega turnirja v odbojki, Ljutomer 2025, foto: ŠRD Kostanjevica



Ekipa Japke na turnirju v odbojki, Kozje 2026, foto: zasebni arhiv



Ribolov na Donavi, 2026, foto: osebni arhiv



Ribolov ribnik Brestanica, 2026, foto: zasebni arhiv 



Ferata Lisca, 2025, foto: osebni arhiv


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več
-
Slika
 Skrivnostna ženska z Rifnika. Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo lahko povnovno šli v  ponovitvi marčevske oddaje (1.3.) oddaji Sledi časa v nedeljo 26. 7. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornica Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem o...
Preberite več