-

 Ženski srednjeveški pečati.

Pečat Elizabete Abensberške, Arhiv Republike Slovenije, listina 1401 II. 7., sign. 4399, foto Tomaž Lauko



Srednji vek pojmujemo zelo različno. Pogosto še vedno slišimo krilatico »mračni srednji vek«, kar pa glede na vse sodobne raziskave ne drži povsem. V tem zgodovinskem obdobju najdemo številne zelo, lahko bi rekli kar napredne rešitve in prakse. Ena takih so recimo tudi srednjeveški pečati. Oziroma še posebno ženski srednjeveški pečati, ki jih je pri nas prva raziskovala izredna profesorica dr. Katja Mahnič. Opravila je raziskavo in analizo  pečatov,  ki jih v svojih fondih na več kot petdesetih listinah hrani Arhiv Republike Slovenije. S to študijo je dr. Katja Mahnič orala ledino in zapolnila vrzel v precej zapostavljenih vprašanjih zgodovine. Njene analize in odkritja bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 27.9. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. 
 
Dr. Katja Mahnič, foto Marko Mahnič

Pečatenje pomembnih listin je bilo v srednjem veku nekako domena moških, od vladarjev, plemičev, do cerkvenih dostojanstvenikov. Svoje lastne pečate so pa imele tudi plemkinje, redovnice in nekatere meščanke. To zanimivo področje  je raziskovala  izredna profesorica umetnostna zgodovinarka dr. Katja Mahnič; ki nam je najprej povedala, kako se je njena raziskava sploh začela.


Dr. Katja Mahnič, foto vir: https://www.mladina.si/96676/200441-nar-zgodovina-mateja_hrastar/


Knjiga, vir: https://buca.si/knjigarna/strokovna-literatura/druzboslovje-humanistika/srednjeveski-zenski-pecati-medieval-womens-seals/

Nekako velja, da je bila konec 14. stoletja zlata doba, ko so ženske največkrat uporabljale svoje pečate. 

Pečat Neže Andeško Meranske, Arhiv Republike Slovenije, listina 1248 IV. 16., sign. 5235, foto Tomaž Lauko

Pri raziskovanju ženskih srednjeveških pečatov je zanimivo, da so ženske po smrti moža prevzele vodilno vlogo v družini ter same ali ob pomoči sorodnikov in raznih zaščitnikov skrbela za denarne in druge posle, kar so potrjevale tudi s svojimi pečati. 


Pečat Elizabete Luksemburške, Arhiv Republike Slovenije, listina 1442 X. 11., sign. 4507, foto Tomaž Lauko



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več
-
Slika
 Skrivnostna ženska z Rifnika. Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo lahko povnovno šli v  ponovitvi marčevske oddaje (1.3.) oddaji Sledi časa v nedeljo 26. 7. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornica Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem o...
Preberite več