-

 Polona Janežič

Priprave na pogovor o antični prehrani leta 2023, foto  KD Vespesjan



Polona Janežič je arheologinja. Trenutno je zaposlena na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU kot asistentka pri projektih, prevzema pa tudi dodatne naloge: vodenje knjižnice, pomoč pri urejanju arhiva in urejanje spletnih strani. Pri svojem strokovnem delu se osredotoča na podatke z zgodnjesrednjeveških grobišč. Do leta 2018 je delala v komercialni arheologiji, potem pa je nekaj let v Arheološkem centru MGML vodila primarno obdelavo arheološkega gradiva. Zadnja leta se strokovno in poljudno ukvarja predvsem z eksperimentalno arheologijo ter kulinarično zgodovino in arheologijo, pri tem pa ozavešča in seznanja širšo javnost s pomenom prehranske dediščine. Polona Janežič je gostja v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 12. 9. 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Spremljanje srednjeveške predstave v muzeju na prostem Middelaldercentret Nykøbing Falster leta 2022, foto Middelaldercentret Nykøbing Falster



Polona Janežič živi blizu Ljubljane, po izobrazbi je diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. To pomeni, da združuje dve zelo zanimivi področji. 

Razlaga ob predstavitvi srednjeveške prehrane 15. stoletja v letošnjem letu, foto Middelaldercentret Nykøbing Falster


S kolegico Regine Birkelbach ob vodenju srednjeveške restavracije Den Gyldne Svane na Danskem leta 2022, foto Middelaldercentret Nykøbing Falster



Priprava pogostitve za železnodobne kneze na Prazniku Situl v Novem mestu leta 2024, foto zasebni arhiv


Predstavitev svojega dela s poustvarjanjem prehrane v preteklosti hrvaškim kolegom na letnem srečanju Hrvatskog arheološkog društva na Korčuli leta 2024, foto zasebni arhiv



S kolegicami iz Druščine zlate ostroge ob zaključku srednjeveške kulinarične delavnice na Celjskem gradu leta 2025, foto zasebni arhiv




V Siriji na potovanju ob spoznavanju novih začimb v začetku leta 2010, foto zasebni arhiv



S kolegi in kolegicami iz KD Vespesjan ob zaključku antične kulinarične delavnice na Družinskem arheološkem dnevu pred gradom Kieselstein v Kranju leta 2025, foto zasebni arhiv




Na potovanju po Kreti, še vedno enem izmed najljubših, leta 2017, foto zasebni arhiv



Ob zaključku kulinarične delavnice na temo meščanske kuhinje 19. stoletja na Domačiji pri Štefki v sodelovanju z Andrejo Jeraj leta 2024, foto Andreja Jeraj



Razlaga o sestavinah bronasto in železnodobne prehrane na 2. Tabr festivalu v Vojščici, foto Zavod Miren Kras



Vodenje antične delavnice v studiu Fržek, ki jih izvajam za skupine do 8 ljudi, leta 2024, foto Andreja Čokl 




Predavanje o prazgodovinski prehrani na usposabljanju turističnih vodičev na Krasu leta 2025, foto Zavod Miren Kras



Predstavitev antičnih jedi pred MGML v okviru poletne muzejske noči leta 2023, foto Blaž Gutman MGML



Na arheoloških izkopavanjih na Slovenski cesti leta 2015, foto Skupina Stik



V občudovanju morja, ob katerem se počuti najbolje, leta 2026, foto zasebni arhiv



Z Mervi Pasanen, specialistko za finske železnodobne obrti ter Đurđo Vrljevič Šarić, vodjo Oddelka za mednarodno sodelovanje in projekte Trdnjave kulture Šibenik na seminarju in delavnici v okviru projekta Citadela Rasnov v letu 2023, foto zasebni arhiv



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več
-
Slika
 Skrivnostna ženska z Rifnika. Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo lahko povnovno šli v  ponovitvi marčevske oddaje (1.3.) oddaji Sledi časa v nedeljo 26. 7. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornica Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem o...
Preberite več