-

 Nosači


Psnakovi konji na poti proti Kredarici po letu 1950. Arhiv Aleša Gučka

Obiskov gora si ne moremo zamisliti brez planinskih koč, zavetišč in bivakov, v katerih nam ponudijo topel obrok in prenočišče. To se nam zdi samoumevno in skoraj se ne sprašujemo, kako oskrbnicam in oskrbnikom  uspe, da poskrbijo za svoje obiskovalce. Vsako pločevinko osvežilne pijače, vse sestavine za pripravo toplih ali hladnih obrokov mora nekdo prinesti in potem tudi odnesti vse ostanke v dolino. Za to so nekoč skrbeli nosači z nahrbtniki, krošnjami in pozneje z osli, mulami in konji. Pozneje so to skrb prevzeli tovorne žičnice in helikopterji. Kako se je vse to razvijalo, vam odkrijemo v Nedeljski reportaži, v nedeljo 20.9.2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Dušan Škodič, arhiv Dušan Škodič

O planinskih nosačih ne moremo govoriti, če ne spomnimo na začetke organiziranega planinstva  na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Dušan Škodič, planinski publicist, član uredniškega odbora Planinskega vestnika, odgovoren za planinsko zgodovino, je raziskoval in opisoval fenomen planinskih nosačev.

     Alojz Kravanja, nosač iz Loga v Trenti s konji pred Zasavsko kočo na Prehodavcih. Arhiv družine Kravanja


Viktor Kravanja, nosač iz doline Zadnjice, je s konji oskrboval Pogačnikov dom na Kriških podih. Foto Jaka Čop


       Alojz Lipovec, po domače Psnak leta 2011 pred svojo domačijo v dolini Radovni. Oskrboval je koče na Kredarici, Doliču in Staničevo kočo. Foto Dušan Škodič


       Zdrs Psnakovega konja skupaj z nosačem v sveže zapadlem snegu. Foto Joco Žnidaršič


     Sedemnajstletni gorski nosač Aleš Guček na poti proti Češki koči leta 1962. Arhiv Aleša Gučka


     Nosača nosita smučarjem opremo in nahrbtnike na Komno. Posneto leta 1953. Arhiv Aleša Gučka



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več
-
Slika
 Skrivnostna ženska z Rifnika. Pogled na Rifnik iz severovzhoda, foto, Maja Bausovac Na Rifniku, ki se nahaja blizu Šentjurja pri Celju,  so več kot 50 let potekale arheološke raziskave, med katerimi so odkrili ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine. Tako so med drugim poleti leta 1976 v jugovzhodnem vogalu veže velike zgodnjekrščanske cerkve odkrili s pokrovom zapečateno pravokotno kamnito skrinjo oziroma sarkofag s skeletoma. Na podlagi položaja kosti je bilo ugotovljeno, da je bil mlajši moški položen v sarkofag pozneje. Grobna skrinja je bila namreč prvotno namenjena ženski, stari med 40 in 60 let, z dragoceno srebrno iglo v laseh. Po sledeh skrivnostne ženske bomo lahko povnovno šli v  ponovitvi marčevske oddaje (1.3.) oddaji Sledi časa v nedeljo 26. 7. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. Sogovornica Dr. Maja Bausovac, foto Tomaž Lauko Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem o...
Preberite več