-

 Travniki.

Zgodnje pomladni gorski travnik (beli žafran ali nunka), 2007, foto Peter Skoberne


Travnik je življenjsko okolje, v katerem med rastlinami prevladujejo trave, zelišča in rože, med živalmi pa žuželke in manjši sesalci. Travniki predstavljajo 15 odstotkov slovenskega ozemlja. Prave naravne travnike, ki niso odvisni od človekovega vzdrževanja, najdemo pri nas predvsem nad gozdno mejo. Druge travnike človek vzdržuje s košnjo, ki jo izvede enkrat ali dvakrat letno, v zadnjem času pa je košnja vse pogostejša. Travniki v nižinah so nastali zaradi krčenja gozdu. Če travnika ne kosimo več, pa je ta prepuščen zaraščanju. Tako bi na kratko opisali travnike, ki jih bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, vnedlejo 31. 05. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Ekstenzivni gojeni travnik pred prvo košnjo (grebljišče, ivanjščice), 2007, foto Peter Skoberne

Sogovornika

Travniki se nam pogosto zdijo kot nekaj vsakdanjega, nekaj kar je tu že od nekdaj. Pa vendar ni povsem tako preprosto. Tu je pomemben poseg človeka, ki travnike ustvarja, uničuje ali prepušča zaraščanju. Travniki so tudi vse bolj na udaru različnih interesov, ki se kažejo predvsem v vse večji pozidavi za takšne ali drugačne namene. Peter Skoberne je doktor biologije, naravovarstvenik s širokim vedenjem in znanjem, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celotno karierno pot, kratko obdobje tudi kot v. d. direktorja Triglavskega narodnega parka. 

dr. Peter Skoberne, 2018, foto Marta Skoberne

Boštjan Martinjak iz Vnanjih Goric je mlad kmet, ki kmetuje na ljubljanskem barju, tudi znotraj Krajinskega parka.

Boštjan Martinjak, foto arhiv Boštjan Martinjak 

Travniki

Gorski pašnik (planina Krstenica), 2007, foto Peter Skoberne

Gorski pašnik na Tolminskem, 2009, foto Peter Skoberne

Pašnik razlikujemo od košenice po trnatih, strupenih in neužitnih rastlinah, ki jih živina ne popase (volnatoglavi osat), 2009, foto Peter Skoberne


Negnojena košenica v dolini Voj, 2011, foto Peter Skoberne 

Gorsko travišče, ki ga prekinjajo zaplate ruševja, 2012, foto Peter Skoberne 

Spomladanski svišč na travniku v dolini Krme, 2014, foto Peter Skoberne 

Clusijev svišč na travniku v dolini Krme, 2014, foto Peter Skoberne 

Kraška suha travišča na Nanosu (ilirski meček), 2016,  foto Peter Skoberne  

Kraška suha travišča na Nanosu. Pojavljanje visokega steblikovja (kobulnice) je lahko znak opuščanja paše, 2016, foto Peter Skoberne 


Kraška suha travišča na Nanosu. Pojavljanje visokega steblikovja (kobulnice) je lahko znak opuščanja paše, 2016, foto Peter Skoberne 

Kraška suha travišča na Nanosu (krvomočnica), 2016, foto Peter Skoberne 

Košenice na nekoliko bogatejših tleh (primožek, škrobotec, razprostrta zvončica) pred prvo košnjo, 2016, foto Peter Skoberne 


Košenice na nekoliko bogatejših tleh (zlatice, nokota, ivanjščice) pred prvo košnjo, 2020, foto Peter Skoberne 


Pisan travnik ob potoku, 2020, foto Peter Skoberne 

Pisan travnik ob potoku, 2020, foto Peter Skoberne 

Vlažna travišča so pomemben življenjski prostor za mnoge žuželke, ki pa so ključne za razmnoževanje rastlin, 2020, foto Peter Skoberne 


Sibirska perunika uspeva na mokrotnih traviščih, 2020,  foto Peter Skoberne 

Navadna potonika na suhem kraškem travniku, 2021, foto Peter Skoberne

Za negnojena suha travišča so v pomladnem času značilne orhideje. Če tla pognojimo, propadejo, 2021, foto Peter Skoberne 


Za negnojena suha travišča so v pomladnem času značilne orhideje. Slovensko jih imenujemo kukavice, ker cvetijo v času, ko se oglašajo kukavice, 2021, foto Peter Skoberne  

Orhideje ali kukavice, 2021, foto Peter Skoberne  

Muholiko mačje uho je orhideja revnih travišč. Cvet, ki oponaša zadek žuželčje samice, privabi samca, ki opraši rastlino, 2021, foto Peter Skoberne  


Suhi kraški travnik z gorskimi narcisami, 2022, foto Peter Skoberne  

Vlažno travišče z velikim poletnim zvončkom na Radenskem polju, 2022,  foto Peter Skoberne  

Sibirske perunike na Radenskem polju (primer vlažnega travišča), 2022, foto Peter Skoberne 

Sibirske perunike na Radenskem polju (primer vlažnega travišča), 2022, foto Peter Skoberne

Zaraščajoča košenica na Blokah. Ko ni več košnje, se začne najprej širiti orlova praprot, sledi grmičevje, npr. brin, 2022, foto Peter Skoberne


Gorsko travišče s pečnikom in alpskim ranjakom v ozadju, 2022, foto Peter Skoberne


Suhi kraški travnik z gorskimi narcisami, 2025, foto Peter Skoberne


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
  Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919  preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila  del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške.  V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu.  Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Preberite več
-
Slika
  Tanja Žigon Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je  postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 12. julija 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Zadnje priprave na inavguracijsko predavanje februarja 2023 pred izvolitvijo v naziv redne profesorice, prof. dr. Tanja Žigon, foto osebni arhiv Tanja Žigon Prof. dr. Tanja Žigon je odraščala ob znamenitem kraškem polju, Planinskem polju, ki ga ima neizmerno rada. Ob njegovem robu že stoletja st...
Preberite več