-

 Knežja gomila.


Pogled na arheološko najdišče Kapiteljska njiva, v ozadju mestno središče Novega mesta, foto Andrej Križ

V Dolenjskem muzeju  so pripravili razstavo, na kateri prvič predstavljajo arheološko gradivo gomile številka 66, izkopano na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki je bilo pred kratkim restavrirano tako v domačih restavratorskih delavnicah kot v delavnicah Rimsko-germanskega osrednjega muzeja v Mainzu. Med značilnimi starejše železnodobnimi predmeti, ki segajo od 8. do 4. st. pr. n. št., prevladujejo lončeni predmeti. Steklenih in jantarnih okrasnih predmetov je manj, več je izdelkov iz brona in železa. Izstopata pa bronasta čelada in bogato okrašena lončena posoda, pridatka knežjega groba in značilna predmeta, ki opredeljujeta srednjeevropsko halštatsko elito. Dolenjsko v času starejše železne dobe  bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 17. 5. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Arheološka terenska ekipa na Kapiteljski njivi leta 2012, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ 

Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno v 14. stoletju v zavoju reke Krke v osrednji Dolenjski, je bilo poseljeno že vse od mlajše kamene dobe, intenzivneje pa od pozne bronaste do mlajše železne dobe. Ob večjem osrednjem naselbinskem delu poznamo tudi celo vrsto grobišč. V starejši železni dobi sta najpomembnejši gomilni grobišči v Kandiji in na Kapiteljski njivi. Gomilno grobišče v Kandiji je štelo vsaj 5 večjih gomil z najdbami, ki so Novo mesto prvič uvrstile na evropske zemljevide. Kakšna pa je bila podoba Dolenjske v starejši železni dobi nam je v oddaji podrobno predstavil dr. Borut Križ, kustos arheolog v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.


Strokovni del terenske ekipe pri čiščenju grobov leta 2018, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ 

Eno osrednjih najdišč v Novem mestu je Kapiteljska njiva, ki je poznana tudi v širšem evropskem prostoru.

»Strganje« in čiščenje okolice starejšeželeznodobnega groba, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ 

 Knežja gomila

Gomila LXVI- 66

Na prazgodovinski nekropoli Kapiteljska njiva v Novem mestu je potekalo pokopavanje skoraj celotno prvo tisočletje pr. n. št., torej v pozni bronasti dobi ter v starejši in mlajši železni dobi. V 8. st. pr. n. št. se z začetki železne dobe in nasipavanjem grobnih gomil v nekaterih grobovih pojavijo bogati pridatki. Spremeni se tudi pogrebni ritus in kremacijo v celoti zamenja skeleten pokop. Nekateri grobovi so vkopani v osrednjem delu rodovno-družinskih gomil in zanje grobno konstrukcijo izdelajo iz kamenja. V centralnih grobovih so pokopani posamezniki, ki predstavljajo pomembne začetnike svojih družin oz. rodov. Drug tip pokopa veljakov v gomilah pa so knežji grobovi, ki se pojavijo nekoliko kasneje in niso več vezani na osrednje mesto v gomili, zato pa s svojo velikostjo in množico prestižnih grobnih pridatkov kažejo svoj izstopajoč, poseben in priviligiran položaj v družbi.

Gomila LXVI s premerom 10 m, ki v času raziskave ni bila več vidna, sodi med manjše gomile in kljub z le 11 ohranjenimi grobovi, predstavlja tipično dolenjsko halštatsko gomilo.
Grobova LXVI/1 in LXVI/2 sta ležala dokaj v sredini gomile in sta imela več grobnih pridatkov, zato ju lahko upravičeno prištevamo med centralne grobove. Oba grobova sta ženska. V grobu LXVI/11, ki sicer ni ležal v centru gomile, bil pa je prav tako obdan s kamenjem, je bil pokopan moški, ki je ob sebi imel še dokaj redek in prestižen železen ukrivljen meč – mahairo, ki pokojnika uvršča med člane najzgodnejše elite železne dobe in sodobnika obeh pokojnic iz grobov s kamnito oblogo.

Značilen knežji grob pa je bojevniški grob LXVI/3, z ohranjenimi sledovi lesene konstrukcije. V grobu je bilo priloženo železno orožje, okrašen pas, večja okrašena, uvožena lončena posoda in obredno poškodovana bronasta čelada. (vir: https://www.dolenjskimuzej.si/razstave/knezja-gomila-lxvi-skapiteljske-njive-v-novem-mestu/ )

Najdbe


Obredno poškodovana bronasta negovska čelada iz groba LXVI/3 (4. st. pr. n. št.), fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ 

Okrašena uvožena lončena posoda iz knežjega groba LXVI/3 (4. st. pr. n. št.), fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ 




Grobna jama groba XLVIII/11 s pridatki ob odkritju, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ  

Grobna jama groba XLIX/6 s sledovi »krste« in lončenimi posodami ob odkritju, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ  



Pivski servis sestavljata večja lončena posoda, okrašena z bronastimi žebljički, in skodelica s presegajočim ročajem. Grob LXIX/2 (8. st. pr. n. št., fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ  



Modre in rumene steklene jagode ogrlice. Grob XL/3 (8.–7. st. pr. n. št.), fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ  

Bronasta vozlasta fibula z prirjavenimi ostanki tkanine na železni nogi. Grob LXVI/2 (8. st. pr. n. št.), fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ 



Steklena ogrlica uvožena iz severnoitalskega prostora. Grob LXVI/2 (8. st. pr. n. št.), fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto, foto B. Križ


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
  Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919  preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila  del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške.  V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu.  Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Preberite več
-
Slika
  Tanja Žigon Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je  postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 12. julija 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Zadnje priprave na inavguracijsko predavanje februarja 2023 pred izvolitvijo v naziv redne profesorice, prof. dr. Tanja Žigon, foto osebni arhiv Tanja Žigon Prof. dr. Tanja Žigon je odraščala ob znamenitem kraškem polju, Planinskem polju, ki ga ima neizmerno rada. Ob njegovem robu že stoletja st...
Preberite več