-

 Mestni gozd Celje.

Zemljevid Mestni gozd Celje, foto Robert Hostnik


Dandanes strnjene zelene površine vse bolj izginjajo. Vzroki so večplastni. Med prvimi pa je vsekakor nebrzdana pozidava tako za stanovanjske kot industrijske namene. Pri tem pa se pozablja na kakovost življenja, ki jo prinašajo zelene površine, parki, posamezna drevesa in gozdovi. Ponekod po svetu se teh težav zavedajo in zato skrbijo za tako imenovane urbane mestne gozdove. Nekaj takih primerov imamo tudi pri nas. Med njimi je vsekakor zelo uspešna zgodba o celjskem mestnem gozdu. Ta je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji. 

Mestni gozd Celje bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 29.3. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Sogovornik

Mag. Robert Hostnik, foto Robert Hostnik

Nastanek
Zgodba celjskega mestnega gozda se je začela sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je mlada nadobudna generacija gozdarjev ugotovila, da so gozdovi v neposredni bližini Celja zapuščeni in pozabljeni ter da zanje ne skrbijo niti prebivalci niti mestna občina. Z njimi se ni nihče ukvarjal, poti, ki so vodile skozi gozd, so se zarasle, in ljudje so se tem območjem nekako izogibali. Zato so se odločili in pripravili študije o pomenu in potencialu teh gozdov, ki so kljub dolgoletnemu industrijskemu onesnaževanju preživeli in so relativno dobro ohranjeni in pestri. Naredili so prve predloge, sledila je razglasitev gozdov s posebnim namenom v okolici mesta, nam je povedal mag. Robert Hostnik, gozdar, vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Pogledi na Celje, foto https://www.visitcelje.eu/sl/

Mestni gozd Celje obsega 500 hektarov, vendar pa je razdeljen na dve celoti.

Pogled na Mestni gozd Celj z zraka, foto Matjaž Čater

V gozdu, foto Robert Hostnik

Oznake, foto Robert Hostnik

V celjskem mestnem gozdu obiskovalce pričakajo informacijske točke, z vsemi potrebnimi podatki, od opisov do zgodb.

Vstopno mesto v Mestni gozd pri Meškovem studencu, foto Robert Hostnik

 
Opisi in informacije, foto Robert Hostnik

Nasveti, foto vir FB

Gozdna mama, najvišje drevo- duglazija, foto vir FB

Barvitost, foto Robert Hostnik

Drevesna  hiša

Kjer je nekoč stala skromna drevesna opazovalnica, danes med krošnjami celjskega mestnega gozda stoji največja čarobna drevesna hiša v Sloveniji. Dih jemlje s svojim sodobnim videzom, ker je v celoti izdelana iz lokalnega lesa, pa se lepo povezuje z gozdnato okolico. Odprta je za obiske posameznikov in skupin, vanjo pa največkrat zaidejo družine, šolske skupine ali turisti, ki si zaželijo unikatne izkušnje v naravi. Doživetje dopolnjujejo tudi dogodki, ki se pogosto odvijajo v hišici in njeni okolici – delavnice, koncerti, pesniški večeri in mnogo več.  (vir: https://www.visitcelje.eu/sl/izdelek/mestni-gozd-z-drevesno-hiso/)
Drevesna hiša, foto Robert Hostnik

Pod hišo, foto vir: https://www.visitcelje.eu/sl/izdelek/mestni-gozd-z-drevesno-hiso/



Notranjost hiše, foto Miran Kambič


Kaj je mestni gozd?

Mestne gozdove od drugih gozdov loči izrazito povečan obisk, zaradi česar so v mestnih gozdovi speljane in urejene številne rekreacijske poti, vstopne točke, kjer se na tablah nahajajo informacije o mestnem gozdu, in druge tematske točke, ki povečujejo atraktivnost gozda za obiskovalce. V zadnjih letih izrazito narašča pomen gozdov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih aktivnosti. Mestni gozdovi so vse bolj obiskani s strani vrtcev in šol, zato so v številnih gozdovih speljane tudi gozdne učne in tematske poti. Zavod za gozdove v okviru izvajanja gozdne pedagogike po teh poteh letno vodi številne vrtčevske in šolske skupine. ( vir: https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/mestni-gozdovi#ac12)
Zeleno, foto Robert Hostnik

Objemi, foto Robert Hostnik



Čas za tišino, foto Robert Hostnik

Kotiček

Mestni gozd Celje ima veliko navdihujočih kotičkov, kjer obiskovalec najde pot do tistega, kar v danem trenutku išče. Tudi mag. Robert Hostnik ima en tak poseben kotiček, kje je ta kotiček pa izvste v nedeljski oddaji.
Posebna spominska klop, foto Robert Hostnik

Poezija in gozd

https://youtu.be/lfGVqqZZX9c?si=xk0cFcCwvWU4XIVt


TV zapis


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
Nik Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 24.5. 2025 ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Nik Anikis ob sliki- Prekletstvo Tritona, za katero je prejel eno najsprestižnejših mednarodnih nagrad-ARC Staff ...
Preberite več
-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
  Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919  preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila  del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške.  V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu.  Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Preberite več