-

 Dominik Kozjek.


Portret, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Doc. dr. Dominik Kozjek je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2023 dela kot docent. 


Znastvenik, foto Črt Piksi

Njegova raziskovalna pot se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Svojo kariero je začel kot delavec v proizvodnji – kot operater CNC-strojev in laboratorijski tehnik, kar mu je omogočilo dragocen vpogled v resnične proizvodne procese in njihove izzive. Iz teh izkušenj je zgradil trdno osnovo za raziskovalno delo, ki danes povezuje vrhunsko znanost z industrijo. Med letoma 2021 in 2023 je kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo. Dr. Dominik Kozjek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 14.3. 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Pred fakulteto, foto Mateja Jordović Potočnik

Pot

Zgodba dr. Dominika Kozjeka ni povezana samo z naravoslovjem in tehniko. Najprej se je ukvarjal z glasbo, študiral je na Konservatoriju za glasbo in balet, igral klavir in evfonij in nastopal v orkestru. Nato se je vpisal na študij obramboslovja in si nato po dveh mesecih vzel čas za premislek. Sledilo je študentsko delo v skladišču enega od hipermarketov, vojaška služba in nato odločitev, da se bo posvetil strojništvu.

V laboratoriju, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


 Odhod


Potem ko je končal študij na Fakulteti za strojništvo, se je dr. Dominik Kozjek odločil za pot v tujino.

Zagovor, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Čeprav je po naravi zapečkar in sprva ni nameraval v tujino, se je takrat po težkem koronskem obdobju razšel s partnerko in nastopil je čas za mednarodne izkušnje. Na Univerzi Northwestern v Chicagu, eni najboljših univerz na svetu za področje materialnih znanosti, je dve leti sodeloval pri projektu za ameriško vojsko. In seveda so mu ameriške izkušnje razširile obzorja. »Za vrhunsko znanost so razmere tam veliko boljše pa tudi ljudje, ki delajo v znanosti, so v tem 100-odstotno, saj vlada velika konkurenca. Medtem ko v Sloveniji nisem nikoli trepetal, da bi lahko bil naslednji dan odpuščen, imaš v ZDA prav tak občutek. Tam se moraš dokazati. In jaz sem se hotel, saj bi nasprotno dojemal kot oseben poraz.« ( vir: https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/znanstvenik-dominik-kozjek-1851448)

V ZDA, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


3D tiskanje kovin

Kozjek se ukvarja s tehnologijo 3 D tiska, kjer se plast za plastjo nanaša kovinski prah in se neko območje v tisti plasti stali z laserjem, nato sledi dodajanje nove plasti – tako se ustvarja 3D oblika določenega kovinskega predmeta. Tako bi zelo poenostavljeno opisali kompleksen proces, pri katerem želi naš sogovornik rešiti eno izmed glavnih težav - selektivno lasersko taljenje. To v izdelkih povzroča napake (kot so mehurčki, ostanki prahu – to povzroča slabšo kakovost izdelka). Če bi lahko odpravili to težavo, bi nastali lažj izdelki, zanje bi porabili manj materiala, skrajšale bi se dobavne verige – vse to pa nenazadnje pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. (vir: https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/znanstvenik-dominik-kozjek-1851448)

Delo v skupini, je prednost, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Zahtevno delovno okolje, foto osebni arhiv Dominik Kozjek




Primer kosa (raketni motor) izdelanega s tehnologijo 3D tiska kovin, foto osebni arhiv Dominik Kozjek

Izzivi tehnologij

Dr. Dominika Kozjeka ves čas spremlja tako imenovana umetna inteligenca. Ta kljub pomislekom postaja vse bolj prisotna na vseh področjih, od splošne rabe, do znanosti in uporabe v tehnoloških modelih. Ali to ne predstavlja nevarnosti za klasično znanost?

3D tiskanje, foto Mateja Jordović Potočnik

Pedagoško delo

Zelo pomemebno je tudi pedagoško delo in prenos znanja na mlajše generacije, pravi, dr. Dominik Kozjek. 

Predavanja, foto osebni arhiv Dominik Kozjek

Optimist

Čas, v katerem živimo, ni najbolj optimističen, povsod so strahovi, grožnje in  negotovost. To velja za vsa področja življenja, od vsakodnevnega bivanja, do izobraževanja, politike, okolja in še česa. Je dr. Dominik Kozjek zaradi vsega tega pesimist ali optimist? Sam pravi, da je optimist.

Foto osebni arhiv Dominik Kozjek

Dom

Vendar pa dr. Dominika Kozjeka Amerika ni "posrkala vase", odločil se je za vrnitev v domovino:

 »Enostavno se mi ne zdi pošteno, da bi v Sloveniji dobil vso izobrazbo do konca doktorata, praktično vse sem dobil plačano s strani davkoplačevalcev, potem pa bi ostal v tujini zaradi ene dobre pozicije.« 

je izjava, ki jo je pred časom dal za enega od časopisov (vir: https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/slovenec-ki-podira-meje-doktor-znanosti-glasbenik-in-prvak-v-dvigovanju-utezi-2756915/) In to stališče trdno zagovarja tudi danes.

Odhodi in vrnitve, foto osebni arhiv Dominik Kozjek

Glasba

Izhaja iz glasbeno-inženirske družine, igra evfonij in klavir, in glasba mu je še vedno zelo ljuba. »Ko sem se odločil, da s šolanjem ne bom nadaljeval v glasbi, češ da z glasbo ne bom tako koristen, sem bil še mlad in nisem morda razumel, da je tudi glasba bistvena za razvoj človeštva, da se tam tudi porajajo ideje..." ( vir: https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/znanstvenik-dominik-kozjek-1851448)
 
Glasba, klavir, petje, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Šport

Pomemeben del življenja dr. Dominika Kozjeka je tudi šport- dvigovanje uteži.

Težkoatletski klub Domžale, foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Dominik Kozjek prepleta umetnost, delo z rokami, znanost – ter šport. Med drugim je bil zelo uspešen dvigovalec uteži, tudi državni mladinski prvak v vseh kategorijah ter član reprezentance. Še vedno dviguje uteži (https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/znanstvenik-dominik-kozjek-1851448)

Foto osebni arhiv Dominik Kozjek

Foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Foto osebni arhiv Dominik Kozjek


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Kraljeva vojska. Danes je dan boja proti okupatorju, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Povod pa je sestanek v znameniti Vidmarjevi vili v Ljubljani, 26. aprila 1941, kjer so ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je po napadu nemških sil na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V oddaji bomo osvetlili nekatera manj znana ali celo izkrivljena dejstva, predvsem bomo govorili o tem, kaj se je aprila 1941 dogajalo z vojsko Kraljevine Jugoslavije. Vse od podpisa pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu do državnega udara, napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, in podpisa popolne predaje in okupacije. Zadeve so seveda zelo kompleksne, mi pa bomo odstrli le delčke tega zanimivega in tragičnega dogajanja v oddaji Nedelsjak reportaža v nedeljo 27. 4. 2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Načrt napada na Kraljevino Jugoslavijo, foto vir:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Aprilska_vojna Časnik Jutro, foto vir:  h...
Preberite več
-
Slika
Nik Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 24.5. 2025 ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Nik Anikis ob sliki- Prekletstvo Tritona, za katero je prejel eno najsprestižnejših mednarodnih nagrad-ARC Staff ...
Preberite več
-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več