Zasavska planinska pot.

Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji, ki obstaja že 70 let. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 nadzornimi točkami. Za tem skopim telegrafskim opisom pa se skriva bogata zgodovina nastanka prvih planinskih poti, s katerimi so prepleteni vrhovi v sredogorju in visokogorju. Danes se mogoče niti ne zavedamo, kako pomembno vlogo so igrale te poti in planinske postojanke v času hudih bojev za priznanje narodnih pravic in uveljavljenje slovenskega jezika. Prav zato poti niso kar nekaj samoumevnega, saj je tudi recimo nastanek Zasavske planinske poti spremljalo določeno nasprotovanje in pomisleki. Zgodovino planinskih poti in Zasavsko planinsko pot bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 1.februarja 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Znak, foto arhiv Jože Prah

Sogovorniki

Nastanek planinskih poti ima dolgo zgodovino. Še pred organiziranim nastopom planinskih organizacij so take poti delali in uporabljali pastirji, lovci, gozdarji, oglarji, rudarji in drugi. V nekaterih viri navajajo, da je bila prva planinska pot speljana na Donačko goro leta 1853. Nam je med drugim povedal Dušan Škodič, član uredniškega odbora Planinskega vestnika, zadolžen za planinsko zgodovino.

Dušan Škodič, foto osebni arhiv Dušan Škodič

Zasavska planinska pot je dolga 200 km in ne povezuje samo planinskih društev, pohodnikov, ampak tudi druge, nam je povedal Jože Prah, predsednik meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev. Kako je ta pot sploh nastala in zakaj so ji v Planinski zvezi Slovenije nasprotovali?

Jože Prah, foto osebni arhiv Jože Prah

Darinka Avguštin, članica Upravnega odbora Planinskega društva Lisca Sevnica, zelo dobro pozna Zasavsko planinsko pot.

Jože Prah in Darinka Avguštin, foto arhiv Jože Prah

Zasavska planinska pot

Medddruštveni odbor Planinskih društev Zasavje je takole opisal Zasavsko planinsko pot: "Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda.

Meddruštveni odbor Planiskih društev Zasavja, foto arhiv Jože Prah

Pot, foto arhiv Jože Prah

Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln. Označena planinska pot prečka več vrhov (Kum, Ostrež, Slivna, Sveta gora, Veliki vrh, Mrzlica, Šmohor, Gore, Kopitnik, Veliko Kozje, Lisca, Ješivec, Bohor…).

Foto arhiv Jože Prah

Prične se v bližini meje s Hrvaško državo, na Bizeljskem na nadm. v. 172 m (46.015086, 15.692813 Google Zemljevidi ) in konča na vrhu Kuma 1211 m nad. v. (46.087612, 15.072366 Google Zemljevidi ). Pot pelje po skritih stezicah redko poseljenih krajev, pa tudi skozi turistične vasice, mimo kmečkih turizmov in gradov. Prečka reko Savo in Savinjo ter mnogo potokov in izvorov s pitno vodo.

Sv. Lovrenc, foto Dušan Klenovšek

Čar poti je v hoji po gozdu in poslušanju tišine. Na večini etap lahko opazujemo v daljavi Alpe, Gorjance, Snežnik, Sljeme, Pohorje, Donačko goro…). Na potovanju se bomo srečali z zgodovino železničarstva, rudarstva, gozdarjenja.

Med vinogradi, foto Jože Prah

Spoznali bomo pomen vinogradništva, čebelarstva včasih in danes, pomen ohranjanja kvalitetnih gozdov in kulturne krajine s posebnostmi v Kozjanskem parku (https://kozjanski-park.si/ ), Krajinskem parku Kum (https://pd-kum.si/splet/krajinski-park-kum/ in Krajinskem parku Mrzlica https://sl.wikipedia.org/wiki/Mrzlica_(hrib) .

Grad Podsreda, foto arhiv Jože Prah

Posebne naravne danosti pa nas bodo očarale še na Kopitniku, Lovrencu, Velikem Kozje, Lisci, Bohorju.

Čemaž, foto arhiv Jože Prah

Na več vrhovih naše poti so posejane cerkve, vsako s svojo zgodbo, kot gradovi in megaliti, ki na mestih Planine pri Sevnici, Lisce in Velikega Kozja še posebej zaznamujejo pot.

Foto arhiv Jože Prah

Srečali bomo preproste ljudi – podeželane, ki živijo na kmetijah in vaseh.

Košnja na Lisci, foto Vinko Šeško

Blizu poti lahko spoznamo utrip turističnih destinacij kot je v Litiji Rudnik Sitarjevec, muzej Lesarius na Velik Preski, muzeji rudarjenja v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, splavarjenju v Radečah na Savi, ali ob obisku termalnih bazenov v Rimskih toplicah, Dobovi in Čatežu ob Savi pri Hrvaški meji. Del poti v okolici Lisce, Kala, Kuma, Janč ter Čemšeniške planine in Gor se stika tudi s turno kolesarsko potjo, kakor je zanimiv tudi za popotovanje na konju tako v okolici Bohorja kot Kuma.

Na poti na Janče, foto Olga Kos

Zimski tek, foto Robi Verbajs

Sama pot prečka železnico v Zidanem Mostu, Jevnici in Litiji (povezava za Ljubljano, Maribor ali Zagreb). Začetek poti v Bizeljskem je oddaljeno od Zagreba 50 km in od Ljubljane 125 km ter Maribora 80 km in konec poti na Kumu je oddaljen od Zagreba 120 km, Ljubljane 70 km in Maribora 100 km.