-

 Matej Mihailovski

Naj postavimo zelo retorično vprašanje; kakšna je življenjska pot človeka, ki ga je potapljanje zasvojilo že v zgodnji mladosti? Odgovor je le, tak človek svoje življenje dobesedno zlije s potapljanjem, ali v morju ali v sladkih vodah. Taka je tudi pot Mateja Mihailovskega,  vrhunskega jamskega potapljača iz Ljubljane, ki mu potapljanje ni samo prostočasna zabava, ampak je tudi njegov poklic. Z jamarstvom in potapljanjem se je začel ukvarjati pri 14 letih v osnovni šoli, najprej je bil jamar in potem jamski potapljač. Po končani šoli pa je svojo pot nadaljeval kot potapljač in to počne še danes. Matej Mihailovski je gost v oddaji Razkošje v glavi, 19. avgust 2023 ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija. 

Matej Mihailovski, foto Peter Gedei

Potapljenje, jamarstvo, potapljanje

Zgodbe Mateja Mihailovskega ne bom opisoval, zato je najbolje, da prisluhnete pogovoru v oddaji. Njegovo življenje, prosti čas, delo, najbolje kažejo fotografije, ki jih dodajam v nadaljevanju. Avtorji fotografij so: Arne Hodalič, Milan Glavina in Peter Gedei.

Foto Peter Gedei

Foto Peter Gedei




Foto Peter Gedei

Foto Peter Gedei

Foto Arhiv Matej Mihailovski



Foto Arne Hodalič

Foto Arne Hodalič


Foto Arne Hodalič
Fot Aren Hodalič

Foto Arne Hodalič
Potapljanje na dah

Tudi v tej "zvrsti" potapljanja je Matej zelo uspešen, Dorotea Verša je me drugi zapisala: "Matej je negibno ležal na gladini morja. V črni neoprenski obleki in z dolgimi plavutmi je bil podoben jegulji. Z obrazom v vodi in dihalko, edino vezjo s površjem, se je odsotno pozibaval na valovih. Umirjal se je, da bi lahko prekinil še to zadnjo vez. Nenadoma se je prelomil v pasu in zdrsnil pod vodo. S počasnimi zamahi plavuti je izginjal v modrino, vse dokler ga ni popolnoma pogoltnila črnina globin. Dolge minute sem prežala za premikom v vodnem prostranstvu. Potopil se je z enim samim vdihom zraka, a je to bolj skrbelo mene kot njega. Naposled je priplaval iz temne podlage morja, njegova podoba pa je z vsakim metrom postajala vse razločnejša. Nazaj se mu očitno ni mudilo. Na gladini je globoko vdihnil in proti meni iztegnil roko z globinomerom. 40 m je bilo dovolj za Matejev običajni trening v potapljanju na dah..." ( vir: https://www.mladina.si/104255/potop-v-duso/, članek:  Mladina, Potop v dušo, 24.9. 2001)

Foto Milan Glavina




Podjetje


Foto Peter Gedei



V vodstvu Jamarske zveze Slovenije

Od leve proti desni: Aleš Lajovic, Matej Mihailovski, Igor Benko, foto Peter Gedei

Vse naokrog, potapljanje




Matej se potaplja ne samo v domačih vodah ampak tudi na drugih celinah.

Foto Matej Koršič



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več