-

 Vilenica

Jamarski dom pred jamo Vilenico, Arhiv Jamarsko društvo Sežana

Ob 390. obletnici turističnega obiska jame Vilenica in 60. obletnici delovanja Jamarskega društva Sežana, ki skrbi za to najstarejšo turistično jamo v Sloveniji, se je letos zvrstilo kar nekaj zanimivih in odmevnih prireditev ter akcij pri omenjeni jami in v njej. Vilenica je jama na Krasu. Njen razmeroma strm vhod se odpira ob vznožju Starega Tabora na robu zakraselega, uravnanega, tipičnega kraškega sveta na krednih apnencih, med Lokvijo in Lipico. Domačini jamo poznajo že od nekdaj; vanjo so se zatekali pred turškimi roparskimi pohodi. Leta 1622 je lastnica zemljišča in jame postala plemenita rodbina Petač. Po navedbah v literaturi je začel nekaj let pozneje grof Petač dohodke od vstopnine v jamo deliti z lokavsko cerkvijo, leta 1660 pa je jamo obiskal avstrijski cesar Leopold I. Število obiskovalcev jame se je nato povečevalo in od leta 1821 do 1889 je bilo v vpisni knjigi že več kot 2000 obiskovalcev. Kar je za tiste čase presenetljivo veliko. Vilenica je bila odprta vse do leta 1920, takrat je italijanska oblast jamo zaprla, prepovedali so tudi vsakršno zbiranje domačinov in plese v jami. In tu se zgodba o Vilenici nikakor ne konča, odkrivali jobomo v oddaji Sledi čas.

Sogovornice

Alenka Gabriela Ščuka, foto Rosana Cerkvenik.
Jasmina Rijavec, foto Karmen Sirec Fabjanc

Dr. Rosana Cerkvenik,  foto Borut Lozej




Jama

Že samo ime Vilenica je nekaj posebnega, nam je povedala tudi Alenka Gabriela Ščuka, andragoginja in dolgoletna članica Jamarskega društva Sežana. Alenka je vodnica v jamo in to delo ji je pisano na dušo. Zakaj tako ime Vilenica, pa izveste ob poslušanju oddaje.



Večina obiskovalcev Vilenice je v preteklosti, kot rečeno, prišla iz Trsta, zlasti s tovornih in potniških ladij, ki so se pogosto dalj časa zadrževale v pristanišču. Poleg ladijskega osebja si je jamo ogledalo veliko potnikov tudi iz oddaljenih dežel, med njimi številne ugledne osebnosti, nam je povedala dr. Rosana Cerkvenik, članica Jamarskega društva Sežana.

Vpisna knjiga, Arhiv Jamarsko društvo Sežana

Najstarejša evropska in slovenska turistična jama Vilenica je, preden je jamski vodnik Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame, slovela kot največja in najlepša jama na Krasu. Fotografije,  ki kažejno kapniško bogastvo Vilenice je posnel mojster jamske fotografije jamar Peter Gedei.









 


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več