- november 11, 2026

Bojeviti Celjski.

Naslovnica znanstvene monografije, foto osebni arhiv

Vojaška zgodovina današnjega slovenskega ozemlja je zelo slabo raziskana, z njo so se sicer ukvarjali različni avtorji v različnih obdobjih, vendar obstajajo velike tako imenovane sive lise oziroma neznana poglavja tega dela zgodovine. Še posebno če govorimo o grofih, knezih Celjskih. Eden takih, ki se je tega lotil sistematično, je dr. Tomaž Lazar, ki se je s to tematiko srečal leta 2005, ko je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njimi se je potem ukvarjal tudi v svoji doktorski disertaciji, letos pa je vse skupaj dopolnil z izdajo obsežne monografije Grofje Celjski: zgodovina bojevite rodbine, in to bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 15.11.2026, ob 17,15h na Prvem programu Radia Slovenija.

Dr. Tomaž Lazar, foto osebni arhiv

Sogovornik

Dr. Tomaž Lazar je zgodovinar, muzejski svetnik in raziskovalec srednjeveške vojaške zgodovine. Ukvarja se z zgodovino vojskovanja, orožja, vojaške tehnologije in plemstva v srednjem veku. Njegove raziskave temeljijo na obsežnem delu z zgodovinskimi viri in materialno dediščino, pri čemer posebno pozornost namenja vojaškim vidikom zgodovine slovenskega prostora.

Tomaž Lazar med predavanjem v Narodnem muzeju Slovenije oktobra 2025, foto: Blaž Berlec

Monografija

Dr. Tomaž Lazar, foto arhiv NMS

Dr. Tomaža Lazar je avtor obsežne in pomemebne monografije o bojevitih Celjskih. To je prva vojaškozgodovinska sinteza delovanja grofov Celjskih na podlagi obsežnih raziskav raznovrstnih primarnih virov predstavlja mejnike njihovega vzpona v najpomembnejšo plemiško rodbino poznega srednjega veka na Slovenskem. Poleg spretne diplomacije in trdne finančne podlage se je njihova pot kvišku opirala predvsem na oboroženo moč. Zgodnejši rodovi Celjskih oziroma njihovih predhodnikov Žovneških so vojaško službo uspešno izkoriščali za krepitev političnih zavezništev in družinskega bogastva. Še samozavestneje so po njej posegli v drugi četrtini 15. stoletja, ko so si na čelu velike zasebne armade prizadevali izbojevati neodvisno kneževino ter politično prevlado na jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva oziroma na Ogrskem – tudi za ceno odkritega spopada s habsburškim vladarjem Friderikom V. (III.), gubernatorjem Ivanom Hunjadijem in drugimi mogočnimi izzivalci. V tako neenakopravni tekmi so se Celjskim najdrznejši cilji nazadnje izmuznili, njihove oblastne ambicije pa so prispevale tudi k tragičnemu koncu rodbine, ki je novembra 1456 izumrla z atentatom na zadnjega moškega predstavnika Ulrika II. v Beogradu. Toda njihova dejanja so trajno preoblikovala zgodovino Evrope daleč onkraj domačega Celja. ( vir: https://www.nms.si/si/dogodki/2026/05/12267-Grofje-Celjski-zgodovina-bojevite-rodbine)

Predstavitev monografije Grofje Celjski: zgodovina bojevite rodbine, maj 2026, foto: Blaž Berlec

Od Žovneka do...

Grofje Celjski: Zgodovina bojevite rodbine je prva celovita vojaškozgodovinska sinteza ene najpomembnejših plemiških rodbin v zgodovini slovenskega prostora. Na podlagi obsežnih raziskav primarnih virov avtor predstavi vzpon Celjskih od njihovih predhodnikov, gospodov Žovneških, do najmočnejše plemiške rodbine poznega srednjega veka na Slovenskem.

Grad Žovnek, izvorno domovanje grofov Celjskih, foto: Tomaž Lazar

Knjiga pokaže, da uspeh Celjskih ni temeljil le na spretni diplomaciji in gospodarski moči, temveč predvsem na vojaški sili. Njihovi rodovi so vojaško službo izkoriščali za sklepanje političnih zavezništev, širjenje vpliva in utrjevanje bogastva. V 15. stoletju so s pomočjo lastne vojske posegli v samo središče srednjeevropske politike ter se spopadali s Habsburžani, Hunyadiji in drugimi vplivnimi tekmeci svojega časa.

Varaždin, poleg Krapine osrednji sedež Celjskih v Hrvaškem Zagorju, foto: Tomaž Lazar

Avtor ne opisuje le vojaških spopadov, temveč tudi politične ambicije, družinske strategije in mednarodne povezave, ki so Celjske povzdignile med najvplivnejše plemiške rodbine srednje Evrope. Njihova zgodba doseže vrhunec s tragičnim umorom Ulrika II. v Beogradu leta 1456, dogodkom, ki je pomenil konec rodbine, a ne tudi njenega zgodovinskega vpliva. ( vir: https://buca.si/knjigarna/strokovna-literatura/druzboslovje-humanistika/grofje-celjski-zgodovina-bojevite-rodbine/ )

Forenzična obrazna rekonstrukcija Ulrika II. Celjskega, izdelana po analizah njegove lobanje, risba: Ursula Wittwer-Backofen

Eden najprepričljivejših prikazov oklepljenega viteza iz sredine 15. st. na Slovenskem se je ohranil na nagrobniku Friderika IX. Ptujskega, izdelanem v letih 1438–1445, foto: Tomaž Lazar