-

 Lapidariji


Rimski lapidarij Narodni muzej Slovenije, foto vir: https://www.nms.si/si/razstave/381-Rimski-lapidarij-Narodnega-muzeja-Slovenije



Nagrobnik Erazma Scheyerja iz nekdanje ljubljanske stolnice, 1547, Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko

Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. V lapidarijih so tako antični kot srednjeveških spomeniki in napisi. Za antiko je značilno, da so ti zapisi, vklesani v kamen, zelo kratki, jedrnati ali tudi lapidarni. Imajo pa tako rekoč vsi slovenski muzeji v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu. Lapidarije, predvsem tega v Narodnem muzej Slovenije, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 30.8.2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Martin Pacobello, Del nagrobnika Vida barona Khisla iz nekdanjega frančiškanskega samostana (stal je na današnjem Vodnikovem trgu), ok. 1609, Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko

Lapidariji so poseben del muzejev, saj so v njih predstavljeni spomeniki iz kamna in se jih zaradi njihove velikosti, razen ko gre za manjše ohranjene dele, ne da predstaviti ali spraviti v predale in omare, tako kot druge manjše muzejske predmete. V preteklosti, ko so začeli te spomenike zbirati, so jih le redko postavili v muzeje, običajno so jih postavili zunaj muzejskih stavb na vrtove. Kako pa je bilo v primeru Narodnega muzeja Slovenije, ki je najstarejša slovenska raziskovalna in muzejska ustanova, ustanovljena 1821 leta, nam je v oddaji povedala izredna profesorica dr. Janka Istenič, vodja raziskav arheološke dediščine v Narodnem muzeju Slovenije.


Zunanji lapidarij Narodnega muzeja Slovenije; modra barva, kot je obleka kustosinje dr. Janke Istenič, je bila priljubljena za poslikavo rimskih kamnitih spomenikov, npr. za ozadja reliefnih prizorov. fotografija Polona Bitenc

V lapidarijih so spomeniki iz razvrščeni po obdobjih. Pomemben del pripada antiki. Tako rimski spomeniki segajo na različna področja življenja in imajo različne vsebine. Med njimi je veliko nagrobnikov.

Rimski kamniti spomeniki v pritličju Narodnega muzeja Slovenije, Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko


Drugi del lapidarija v Narodnem muzeju Slovenije pa je namenjen zgodnjesrednjeveškim spomenikom, imajo 33 različnih izklesanih kamnov, nam je povedala Neža Lukančič, raziskovalka na oddelku za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije.

Raziskovalka Neža Lukančič pred zgodnjenovoveškim lapidarijem NMS, fotografija Veronika Špeh


Foto zapis

Del cesarskega gradbenega napisa iz Emone, leto 14 ali 15 n. št.  Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko

Mejnik med območjema mest Akvileja in Emona, odkrit v Ljubljanici pri Bevkah; zadnja tretjina 1. st. pr. n. št.–zadnja tretjina 1. st. n. št.  Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko

Oltarček, posvečen Ekorni, lokalni emonski boginji, z Ljubljanskega gradu; 1.–3. st. n. št.  Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko



Francesco Robba, Grb Antona Jožefa grofa Auersperga iz nekdanje kapelice svetega Janeza Nepomuka ob črnuškem mostu, 1727, Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko

Nagrobnik Tomaža Silvestra Neffa, iz nekdanjega frančiškanskega samostana (stal je na današnjem Vodnikovem trgu), 1668 , Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Ploganje Ko omenimo Ljubljansko barje, se najbrž spomnite na znamenite koliščarje ali Jalnove Bobre, pa na šoto, močvirje, komarje in še kaj. Del Barja zajema tudi južni del Mestne občine Ljubljana, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je krhek naravni sistem, ki ga želijo Barjani ohraniti čim bolj neokrnjenega za naše zanamce. To je tudi ena najpomembnejših nalog Turističnega društva Barje, ki skuša s svojimi akcijami  poskrbeti za varstvo okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter negovanje ljudskih šeg in navad, kot so rezanje šote, kopanje jarkov in zabijanje pilotov oziroma kolov. So pa ob tem v naše kraje prinesli zelo pomembno dejavnost, in sicer ploganje. Kaj je to, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, 28.9.2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Ljubljansko barje, foto Milena Parteli Sogovorniki Članice in člana TD Barje, foto arhiv TD Barje Turistično društvo Barje Ko so ustanovili Turistično društvo Barje, so najpr...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več