-

 Usodna bitka

Marko Simić v strelni lini avstro-ogrskega topa na Kraljišču pod Rombonom, 2025, foto Bor Grošelj Simić


Prva svetovna vojna je na Slovenskem pustila globoke rane, tako med vojaki na frontah, kot med civilnim prebivalstvom in ne nazadnje v naravi. Raziskovanje te svetovne morije, predvsem bitk na soški fronti in na Krasu, je bilo dolgo potisnjeno v ozadje. Predvsem zaradi ideoloških in drugih razlogov, saj so se naši predniki vojskovali na strani poraženih centralnih sil v okviru avstro-ogrske monarhije. Pa vendar so raziskovanja potekala in nastajali so tako literarni kot strokovni zapisi. Eden opaznejših  je tudi Marko Simić, ki 38 let raziskuje Julijske Alpe, arhive doma in po svetu.  Ta se z novo monografijo Dvanajsta soška bitka: ozadja in priprave vrača k eni najusodnejših epizod prve svetovne vojne na slovenskih tleh. O tej usodni bitki pa več v oddaji Sledi časa, v nedeljo 23. avgust 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. 

Rombon je bil med dvanajsto soško bitko zahtevno visokogorsko bojišče, na katerem so Italijani prvi dan bitke odbili vse avstrijske napade, foto Marko Simić


Marko Simić je vnet in vztrajen raziskovalec, geograf, zgodovinar,  jamar, fotograf in še bi lahko naštevali.  Svoje raziskave je strnil v novi monografiji Dvanajsta soška bitka: ozadja in priprave. V njej se vrača k eni najusodnejših epizod prve svetovne vojne na slovenskih tleh. Delo presega okvir klasične vojaške zgodovine – postavlja ga v širši kontekst evropske politike, vojaške doktrine in človeških zgodb, ki so zaznamovale konec večletnega krvavega spopada ob Soči. V monografiji je  161 arhivskih fotografij, 105 barvnih posnetkov bojišč in orožja, 16 kart ter 30 življenjepisov ključnih akterjev ustvarjajo celovit zgodovinski mozaik.


Italijanska utrdba pod Oblim brdom, na grebenu Krnčica–Vršič–Kal. V ozadju je greben Krasji vrh–Polovnik, za njim pa greben Starijski vrh–Stol–Breška gora, foto Marko Simić


Simić razčleni zapleten odnos med Nemčijo in Avstro-Ogrsko ter pokaže, kako je politična dinamika vplivala na vojaško strategijo. Prvič v slovenski literaturi je Nemška vojska  predstavljena v celoti – od opreme in oborožitve do organizacijske strukture in taktike. Italijanska stran: Avtor razkriva sistemske napake italijanskega poveljstva, ki so napadalcem olajšale preboj.

Italijanska prva obrambna črta je potekala po utrjenem grebenu Krn-Krnčica–Vršič–Kal. Italijani so svoje enote na grebenu oskrbovali po mulatjerah, speljanih iz doline, foto Marko Simić


 
Muzejski vlak Slovenskih železnic, posnet v Baški grapi, dobro ponazarja prevladujoč način prevoza enot in opreme med prvo svetovno vojno. Lokomotive tega tipa so že leta 1917 vlekle avstro-ogrske vojaške transporte, foto Marko Simić

Bosanski vojaki, ki so se od leta 1916 do dvanajste soške bitke borili na Rombonu, so v steno vklesali kratico svoje enote, mostarskega 4. bosansko hercegovskega 4. pehotnega polka, foto Marko Simić

 


V snegu in ledu razpoke na Rombonskih kraških podih se je ohranila italijanska čutarica Guglielminetti, izdelana iz lesa, foto Marko Simić

 


Konica avstro-ogrske granate, izstreljene iz 30,5-centimetrskega možnarja, je obležala sredi italijanskih žičnih ovir na Rombonu, foto Marko Simić


Kaverna IV. bataljona zagrebškega 53. pehotnega polka na pobočjih Kuka, severno od Mengor pri Tolminu, foto Marko Simić


Iz doline Koritnice je na Rombon vodila avstro-ogrska vojaška žičnica, razdeljena v štiri odseke. Na posnetku so stopnice, ki so povezovale zgornjo postajo tretjega odseka in spodnjo postajo četrtega, foto Marko Simić  

Pogled s Kobale na najpomembnejše cilje nemškega napada med dvanajsto soško bitko. Načrtovan je bil prodor ob Soči proti Kobaridu, ki se je posrečil že prvi dan in hkratni napad na vrhove nad desnim bregom Soče: Ježo, Kolovrat in Matajur. Zasedba Matajurja je omogočil napadalcem hiter prodor v Beneško ravnino, foto Marko Simić


Ostanki italijanskih strelnih lin na Batognici foto Marko Simić

Ena najbolj slikovitih vojaških mulatjer v Julijskih Alpah je speljana vzdolž grebena Krnčica-Krn. Na posnetku je odsek pod Krnčico z vhodom v predor, foto Marko Simić 



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
 Ploganje Ko omenimo Ljubljansko barje, se najbrž spomnite na znamenite koliščarje ali Jalnove Bobre, pa na šoto, močvirje, komarje in še kaj. Del Barja zajema tudi južni del Mestne občine Ljubljana, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je krhek naravni sistem, ki ga želijo Barjani ohraniti čim bolj neokrnjenega za naše zanamce. To je tudi ena najpomembnejših nalog Turističnega društva Barje, ki skuša s svojimi akcijami  poskrbeti za varstvo okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter negovanje ljudskih šeg in navad, kot so rezanje šote, kopanje jarkov in zabijanje pilotov oziroma kolov. So pa ob tem v naše kraje prinesli zelo pomembno dejavnost, in sicer ploganje. Kaj je to, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, 28.9.2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Ljubljansko barje, foto Milena Parteli Sogovorniki Članice in člana TD Barje, foto arhiv TD Barje Turistično društvo Barje Ko so ustanovili Turistično društvo Barje, so najpr...
Preberite več
-
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. Zgodbo o sestreljenem letalu  smo spoznali  v nedeljo 12.4. 2026, lahko pa jo slišite ponovno v nedeljo 16.8.26 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija. ...
Preberite več