-

 Laserji.

Femtosekundni laserski sistem za mikroobdelavo površin, 2026, foto arhiv LASTEH


Laserji so naprave, ki proizvajajo svetlobo, in so neke vrst svetila, ampak ta svetloba ima posebne značilnosti. Najprej je zelo enobarvna, koherentna, to pomeni, da lahko to svetlobo kot valovanje zelo dobro usmerjamo in fokusiramo. S tem dosežemo zelo visoke gostote moči, s katerimi lahko potem obdelujemo najrazličnejše materiale. Lasersko svetlobo lahko uporabljamo tudi za merjenje oblike teles, temperature, vibracije in podobno. Sicer pa poznamo laserje že 66 let in od takrat naprej potekajo zelo intenzivne raziskave laserske  tehnologije in svetlobe.  To lahko uporabimo tako v industriji, v kateri lahko z laserji obdelujemo najtrše materiale, kot je diamant, ali pa to tehnologijo uporabimo v medicini. 
Kako to tehnologijo raziskujejo, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 14.6. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  

Optični nadzorni sistem za lasersko varjenje, 2025, foto arhiv LASTEH

Sogovornik

Z razvojem laserskih sistemov se ukvarjajo v Laboratoriju za lasersko tehniko LASTEH na Fakulteti za strojništvo Univerze  v Ljubljani. Najprej nas je zanimalo, zakaj se ljudje laserjev nekako bojimo. Je to zaradi nepoznavanja ali napačnih informacij? Več o tem nam je povedal prof. dr. Matija Jezeršek, profesor za lasersko tehnologijo in vodja Laboratorija za lasersko tehniko.

Prof. Dr. Matija Jezeršek, vodja laboratorija za lasersko tehniko na Fakulteti za strojništvo, 2025, arhiv UL Fakulteta za strojništvo


Prof. dr. Mitja Jezeršek (Laboratorij za tehnologije laserjev, FS UL)
 Ukvarja se z razvojem in uporabo laserskih tehnologij v zelo konkretnih, praktičnih okoljih – od industrije do medicine. Njegova raziskovalna skupina razvija laserske postopke, ki izboljšujejo kakovost življenja, npr. nežnejše in učinkovitejše laserske metode v zobozdravstvu in zdravstvu. Gre za dober primer, kako vrhunsko strojništvo neposredno prispeva k boljšemu zdravju ljudi.

Laboratorij za tehnologije laserjev LASTEH

Vsakdanje delo v laboratoriju poteka po določenih ustaljenih korakih, pri tem je seveda ekipno delo zelo pomembno. Predvsem tam, kjer iščejo ideje in rešitve ter pregledujejo rezultate. Pri samem razvoju posamezne rešitve pa je delo prepuščeno vsakemu posamezniku, da v miru pride do rezultatov.

Pogled na Fakulteto za strojništvo UL, 2025, foto arhiv Fakulteta za strojništvo UL

 
Vhod v Laboratorij za lasersko tehniko na Fakulteti za strojništvo,  2026, foto arhiv LASTEH


Eksperimentalno delo v laboratoriju za lasersko tehniko, 2025, foto arhiv LASTEH

Raziskovalna oprema za študij laserskega čiščenja zobnih koreninskih kanalov,  2025, foto arhiv LASTEH


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Preberite več
-
Slika
  Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919  preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila  del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške.  V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu.  Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Preberite več
-
Slika
  Tanja Žigon Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je  postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 12. julija 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Zadnje priprave na inavguracijsko predavanje februarja 2023 pred izvolitvijo v naziv redne profesorice, prof. dr. Tanja Žigon, foto osebni arhiv Tanja Žigon Prof. dr. Tanja Žigon je odraščala ob znamenitem kraškem polju, Planinskem polju, ki ga ima neizmerno rada. Ob njegovem robu že stoletja st...
Preberite več