-

 Jernej Slapnik.

Etno animacija, foto Tomo Jeseničnik

Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot … vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. Ti kraji te preprosto očarajo in čeprav jih v zadnjih letih pogosto bičajo naravne ujme, se njihova lepota ni niti malo zmanjšala. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja naš današnji gost Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. Jerneja Slapnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 17. avgusta 2024, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija. 

V objemu gora, foto osebni arhiv

Solčavsko je zagotovo eno od tistih območij, kjer se starodavno izročilo prednikov, prav zaradi takih posameznic in posameznikov, kot je Jernej Slapnik, ohranja in prenaša na mlajše rodove.

Solčavski pastir, foto Tomo Jeseničnik

 

Solčavsko izročilo ima zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Si je Jernej za svoje izhodišče etnovodenja izbral katerega od teh likov? To izveste v oddaji...

Etnovodenje, foto Rok Rakun

Jernej Slapnik ima zanimiv način etnovodenja, tako se recimo dogovori z vodjem skupine turistov, ki po Solčavskem potujejo z avtobusom, da jih na določenem mestu počaka kot naključni popotnik in nato nadaljuje pot s skupino.

Pri Igli, foto Milan Trobič

Solčavsko je seveda tudi vse bolj prepoznavno med turisti, tu je zelo zanimiva solčavska panoramska pot, ki vodi popotnike, pohodnike in kolesarje od ene do druge samotne kmetije. Vse to pa dopolnjujejo čudoviti razgledi in informacijske točke, kjer lahko popotniki izvejo tudi kak zanimiv podatek.  Jernej Slapnik, skupaj z drugimi načrtuje  za popestritev turistične ponudbe dodatne, še mariskaj zanimivega.

V pogovoru, foto Marija Hrastnik


Pod gorami, foto Tomo Jeseničnik

V knjigi - Gori doli, sem in tja, so zapisali 1500 zgodb iz Zgornje Savinjske doline,  in najbrž je še veliko takega gradiva, ki  ga bo treba še zbrati. Jernej Slapnik se tega dobro zaveda.

Jernej Slapnik Nejc, moderator, etno kulturnik in glasbenik, foto Jože Miklavc

Večkrat slišimo, da je človek zadovoljen in srečen, če dela tisto, kar ga res veseli, eden takih je Jernej Slapnik, ki pravi, da seveda pridejo tudi slabi dnevi, pa vendar ostaja večni optimist. 

S čedro, foto Rok Rakun

V Matkovem kotu, foto Tomo Jeseničnik

Vabilo iz leta 2020, je vedno aktualno.

https://youtu.be/udSZOqE0MK0



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več