Puntarija

Slovenske dežele so bile  v viharnem obdobju prehoda iz srednjega v novi vek, od konca 15. do začetka 16. stoletja, na prepihu. Prebivalci so zelo trpeli zaradi turških vpadov, saj se je Otomansko cesarstvo v tistem obdobju še vedno krepilo in širilo. Kar nekaj srednjeveških držav na območju jugovzhodne Evrope je  dokončno prišlo pod njihov nadzor. Zato so prebivalci tedanje Kranjske, Štajerske in Koroške zahtevali odločnejše posredovanje oblasti in plemstva, da bi organizirali učinkovit odpor  in obrambo strategijo proti tako imenovani turški nevarnosti. Hkrati pa je bil to tudi čas, ko sta se še vedno bojevali za prevlado Beneška republika in Habsburška monarhija. Med letoma 1508 in 1516 je namreč, delno na naših tleh in v naši neposredni bližini, divjala tako imenovana avstrijska ali habsburško-beneška vojna. Plemstvo in oblastniki so ob tem podložnikom odrejali nove dajatve in bremena, recimo davek na prevoze za potrebe vojaške oskrbe v omejeni vojni. Poleg tega so kmete omejevali pri kmečki trgovini; če vsemu povedanemu prištejemo še naravne katastrofe, slabe letine, nalezljive bolezni in verske spopade, ni čudno, da so se podložniki začeli upirati. Več o tem pa v oddaji Sledi časa, v nedeljo 14.4. 2024, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija. 

Le vkup.., foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice

Vse težave, ki so se nakopičile, so, bi lahko rekli, prisilile podložnike, da so se začeli upirati, in tako lahko govorimo o 5 velikih kmečkih uporih na Slovenskem. Velikemu slovensko-hrvaškemu kmečkemu uporu je v 17. stoletju sledilo še vsaj 130 manjših. Vsi so na neki način spodbudili podložnike, da so se uprli vse večji nasilnosti posameznih nadrejenih plemičev. Tak primer je upor iz leta 1515, ki se je začel na posestvu izjemno krutega plemiča Thurna na Kočevskem.

Razstava, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice

Veliki slovensko-hrvaški kmečki punt iz leta 1573 je vpet v  Posavski muzej v Brežicah že od začetka njegovega delovanja. Leta 1957 so namreč postavili prvo občasno razstavo o tej temi v viteški dvorani, leta 1960 pa tudi stalno.

Razstava, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice

Del prenovljene razstave Puntarija je namenjen tudi predstavitvi protestantizma v Brežicah in okolici.

Prvi izvod Bibilije  Jurij Dalmatin 1584, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice

 
Razstava Puntarija je v grajskem stolpu in čeprav ni zelo obsežna, je razstavljenih veliko različnih predmetov, od  kopij pisnih virov do mučilnih naprav ter  oklepa, sulic  in podobnega.

Orožje na razstavi, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice

 
Predmete so dodobra pregledali restavratorji in konservatorji, pri tem so odkrili tudi zanimive podrobnosti.


Del oklepa pred obnovo, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice



Del oklepa po obnovi, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice

 Na stalni razstavi Puntarija so del namenili tudi sodobnejšim pogledom na kmečke upore v Posavju.

Odmevi na kmečke punte v 20. in 21.stoletju, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice


Sogovorniki

Od leve proti desni: Mihaela Kovačič, Alenka Černelič Krošelj, Nives Slemenšek, foto Milan Trobič





Mag. Zvezdan Markovič, foto Arhiv Zvezdan Markovič


Spominki

Majica-puntar, foto Milan Trobič

Majica- puntarka, foto Milan Trobič

Motiv Matija Gubec, foto Milan Trobič



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika