Puntarija
Slovenske dežele so bile v
viharnem obdobju prehoda iz srednjega v novi vek, od konca 15. do začetka 16.
stoletja, na prepihu. Prebivalci so zelo trpeli zaradi turških vpadov, saj se
je Otomansko cesarstvo v tistem obdobju še vedno krepilo in širilo. Kar nekaj
srednjeveških držav na območju jugovzhodne Evrope je dokončno prišlo pod njihov nadzor. Zato so
prebivalci tedanje Kranjske, Štajerske in Koroške zahtevali odločnejše posredovanje
oblasti in plemstva, da bi organizirali učinkovit odpor in obrambo strategijo proti tako imenovani
turški nevarnosti. Hkrati pa je bil to tudi čas, ko sta se še vedno bojevali za
prevlado Beneška republika in Habsburška monarhija. Med letoma 1508 in 1516 je
namreč, delno na naših tleh in v naši neposredni bližini, divjala tako
imenovana avstrijska ali habsburško-beneška vojna. Plemstvo in oblastniki so ob
tem podložnikom odrejali nove dajatve in bremena, recimo davek na prevoze za
potrebe vojaške oskrbe v omejeni vojni. Poleg tega so kmete omejevali pri
kmečki trgovini; če vsemu povedanemu prištejemo še naravne katastrofe, slabe
letine, nalezljive bolezni in verske spopade, ni čudno, da so se podložniki
začeli upirati. Več o tem pa v oddaji Sledi časa, v nedeljo 14.4. 2024, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija.
|
Le vkup.., foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Vse težave, ki so se nakopičile, so, bi lahko rekli, prisilile
podložnike, da so se začeli upirati, in tako lahko govorimo o 5 velikih kmečkih
uporih na Slovenskem. Velikemu slovensko-hrvaškemu kmečkemu uporu je v 17.
stoletju sledilo še vsaj 130 manjših. Vsi so na neki način spodbudili
podložnike, da so se uprli vse večji nasilnosti posameznih nadrejenih plemičev.
Tak primer je upor iz leta 1515, ki se je začel na posestvu izjemno krutega
plemiča Thurna na Kočevskem.
|
Razstava, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Veliki slovensko-hrvaški kmečki punt iz leta 1573 je vpet v Posavski muzej v Brežicah že od začetka
njegovega delovanja. Leta 1957 so namreč postavili prvo občasno razstavo o tej
temi v viteški dvorani, leta 1960 pa tudi stalno.
|
Razstava, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Del prenovljene razstave Puntarija je namenjen tudi predstavitvi
protestantizma v Brežicah in okolici.
|
Prvi izvod Bibilije Jurij Dalmatin 1584, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Razstava Puntarija je v grajskem stolpu in čeprav ni zelo obsežna, je
razstavljenih veliko različnih predmetov, od
kopij pisnih virov do mučilnih naprav ter oklepa, sulic
in podobnega.
|
Orožje na razstavi, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Predmete so dodobra pregledali restavratorji in konservatorji, pri tem
so odkrili tudi zanimive podrobnosti.
|
Del oklepa pred obnovo, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
|
Del oklepa po obnovi, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Na stalni razstavi Puntarija so del namenili tudi sodobnejšim pogledom na kmečke upore v Posavju.
|
Odmevi na kmečke punte v 20. in 21.stoletju, foto Arhiv Pokrajinski muzej Brežice |
Sogovorniki
|
Od leve proti desni: Mihaela Kovačič, Alenka Černelič Krošelj, Nives Slemenšek, foto Milan Trobič |
|
Mag. Zvezdan Markovič, foto Arhiv Zvezdan Markovič |
Spominki
|
Majica-puntar, foto Milan Trobič |
|
Majica- puntarka, foto Milan Trobič |
|
Motiv Matija Gubec, foto Milan Trobič |
Komentarji
Objavite komentar