Mitja Prelovšek.

Kraški svet je zanimiv preplet naravoslovnih in družboslovnih pojavov. Če začnemo z geologijo, je tu apnenec, ki je razpokan in prepusten ‒ omogoča odtekanje vode. Na to se navezujeta rast na površju in prilagoditev živalstva. Tu nastajajo kraške jame in drugi pojavi in tako dobimo preplet dogajanja in bivanja nad površjem in pod njim. Vse to je svet, v katerem skoraj ni vode ali pa je je zelo malo; svet, v katerem je bolj malo prsti. Zato so ta območja revnejša, saj večje industrializacije ni, to pa pomeni, da so v naravoslovnem pomenu besede bolje ohranjena. S takim opisom začenja svoj pogled na svoje osrednje področje študijskega in raziskovalnega dela  dr. Mitja Prelovšek,  strokovni sodelavec Inštituta za raziskovanje kras v Postojni, ki je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 6.marec 2024, ob 16,30h, Prvi program Radio Slovenija.  

Dr. Mitja Prelovšek, osebni arhiv

Dr. Mitja Prelovšek se je začel zanimati za kraški svet na filozofski fakulteti v Ljubljani, na kateri je doštudiral geografijo. Kot pravi, je geografija zelo intenziven preplet naravoslovnih in družboslovnih elementov, zato je videl v krasu zaokroženo celoto.


Orientacija je v podzemlju zelo težavna, pravo informacijo o smereh jamskih rovov nam poda šele merjenje jam, foto Franjo Drole

O kraškem svetu največkrat slišimo, ko se zgodijo naravne nesreče, požari, vetrolomi in podobno. Takrat se začnejo razprave o tem, da je treba varovati kulturno krajino kraškega sveta, pri tem pa se pozablja, da je ta pokrajina taka, kot je, predvsem zaradi posegov človeka. Kaj o tem meni dr. Mitja Prelovšek, pa boste slišali v oddaji.


Pri gradbenih delih včasih naletimo na ostanke jam, ki so vidni le še po zglajenih stenah, foto Matej Blatnik.

V redkih jamah pridemo do kraške podtalnice, v tem primeru na globini slabih 100 m v jami Ebenthal v Suhi krajini, foto Dalibor Debartoli. 

V jamah poplavne cone se odlaga ilovica, ki pogosto zapolni jamo do stropa, foto Matej Blatnik.

Zaradi lepljive ilovice je še posebej zahtevna raziskava jam v poplavni coni, kjer se ilovica lepi na vse kose opreme, tudi občutljivo merilno, foto Matej Blatnik. 

Po prihodu iz jame 2TDK-045, kjer smo 63 m pod bodočim predorom Lokev pod Krvavim Potokom dosegli gladino podtalnice, foto Matej Blatnik.

Pri razikavah jam na gradbiščih zaradi miniranja pred vstopom preverimo tudi koncentracijo nevarnih plinov, predvsem ogljikovega monoksida, foto Matej Blatnik.

Največ jam na Drugem tiru med Divačo in Črnim Kalom se odkrije na čelih izkopa predorov, kjer so odzivni časi zaradi nadaljevanja del zelo kratki, foto Matej Blatnik.

Loki v zgornjem delu predorske cevi kažejo na slabšo hribino, kjer so pogoste spremljevalke tudi jame, foto Matej Blatnik.

Večje in pomembnejše jame tudi 3D izmerimo - instrument na sliki ("3D skener") omogoča meritev milijona točk v pol minute, foto Haijuan Zhao.

V predoru dostopamo do višje ležečih jamskih vhodov z avto dvigalom, foto Jasmina Čeligoj Biščak.

Zlati slap v Novi Križni jami ob visokem pretoku, foto Matej Blatnik.

V Križni jami merimo naravni prirast in turistično obrabo sigastih pregrad med jezeri, tako dobimo informacijo o stopnji trajnostne rabe jame, foto Alojz Troha.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika