Mitja Prelovšek.
Kraški svet je zanimiv preplet naravoslovnih in družboslovnih pojavov.
Če začnemo z geologijo, je tu apnenec, ki je razpokan in prepusten ‒ omogoča
odtekanje vode. Na to se navezujeta rast na površju in prilagoditev živalstva.
Tu nastajajo kraške jame in drugi pojavi in tako dobimo preplet dogajanja in
bivanja nad površjem in pod njim. Vse to je svet, v katerem skoraj ni vode ali
pa je je zelo malo; svet, v katerem je bolj malo prsti. Zato so ta območja
revnejša, saj večje industrializacije ni, to pa pomeni, da so v naravoslovnem
pomenu besede bolje ohranjena. S takim opisom začenja svoj pogled na svoje
osrednje področje študijskega in raziskovalnega dela dr. Mitja Prelovšek, strokovni sodelavec Inštituta za raziskovanje
kras v Postojni, ki je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 6.marec 2024, ob 16,30h, Prvi program Radio Slovenija.
 |
| Dr. Mitja Prelovšek, osebni arhiv |
Dr. Mitja Prelovšek se je začel zanimati za kraški svet na
filozofski fakulteti v Ljubljani, na kateri je doštudiral geografijo. Kot
pravi, je geografija zelo intenziven preplet naravoslovnih in družboslovnih
elementov, zato je videl v krasu zaokroženo celoto.
 |
| Orientacija
je v podzemlju zelo težavna, pravo informacijo o smereh jamskih rovov nam poda
šele merjenje jam, foto Franjo Drole |
O kraškem svetu največkrat slišimo, ko se zgodijo naravne
nesreče, požari, vetrolomi in podobno. Takrat se začnejo razprave o tem, da je treba
varovati kulturno krajino kraškega sveta, pri tem pa se pozablja, da je ta
pokrajina taka, kot je, predvsem zaradi posegov človeka. Kaj o tem meni dr. Mitja Prelovšek, pa boste slišali v oddaji.
 |
| Pri
gradbenih delih včasih naletimo na ostanke jam, ki so vidni le še po zglajenih
stenah, foto Matej Blatnik. |
 |
| V redkih
jamah pridemo do kraške podtalnice, v tem primeru na globini slabih 100 m v
jami Ebenthal v Suhi krajini, foto Dalibor Debartoli. |
 |
| V jamah
poplavne cone se odlaga ilovica, ki pogosto zapolni jamo do stropa, foto Matej
Blatnik. |
 |
| Zaradi
lepljive ilovice je še posebej zahtevna raziskava jam v poplavni coni, kjer se
ilovica lepi na vse kose opreme, tudi občutljivo merilno, foto Matej
Blatnik. |
 |
| Po
prihodu iz jame 2TDK-045, kjer smo 63 m pod bodočim predorom Lokev pod Krvavim
Potokom dosegli gladino podtalnice, foto Matej Blatnik. |
 |
| Pri
razikavah jam na gradbiščih zaradi miniranja pred vstopom preverimo tudi
koncentracijo nevarnih plinov, predvsem ogljikovega monoksida, foto Matej
Blatnik. |
 |
| Največ
jam na Drugem tiru med Divačo in Črnim Kalom se odkrije na čelih izkopa
predorov, kjer so odzivni časi zaradi nadaljevanja del zelo kratki, foto Matej
Blatnik. |
 |
| Loki v
zgornjem delu predorske cevi kažejo na slabšo hribino, kjer so pogoste
spremljevalke tudi jame, foto Matej Blatnik. |
 |
| Večje in
pomembnejše jame tudi 3D izmerimo - instrument na sliki ("3D skener")
omogoča meritev milijona točk v pol minute, foto Haijuan Zhao. |
 |
| V predoru
dostopamo do višje ležečih jamskih vhodov z avto dvigalom, foto Jasmina Čeligoj
Biščak. |
 |
| Zlati
slap v Novi Križni jami ob visokem pretoku, foto Matej Blatnik. |
 |
| V Križni
jami merimo naravni prirast in turistično obrabo sigastih pregrad med jezeri,
tako dobimo informacijo o stopnji trajnostne rabe jame, foto Alojz Troha. |
Komentarji
Objavite komentar