-

 Muzej Baroka.

Kako bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal, ali poznate Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah? Mogoče ste ga že obiskali, morda ste prebrali časopisni članek ali si ogledali kakšen drug medijski zapis o tem zanimivem kraju, lahko pa, da zanj slišite prvič. V Šmarju pri Jelšah imajo poleg drugih zanimivosti tudi znano romarsko cerkev, posvečeno zavetniku proti kugi sv. Roku, in do te cerkve vodi zelo opazna kalvarijska pot s kapelami, v katerih sta predstavljena trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Med zadnjo celovito obnovo kalvarije v začetku leta 2000 se je pojavilo vprašanje, kam naj po obnovi za stalno postavijo 45 restavriranih lesenih kipov iz kapel. V sodelovanju z župnijo Šmarje pri Jelšah je lokalna skupnost z evropskimi sredstvi rekonstruirala staro župnijsko gospodarsko poslopje in ga spremenila v muzej. Obiskovalci so si ga lahko prvič ogledali avgusta 2015, dokončno pa so ga uredili in slovesno odprli junija 2016. Na obisk muzeja vas vabimo v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 28.4.2024, ob 14,30h, Prvi program Radio Slovenija. 

Barok je na Slovenskem pustil pomemben pečat v arhitekturi, tako v sakralnih in posvetnih zgradbah kot na področju kiparstva, slikarstva in še kje. Zato obiskovalec Muzeja Baroka v Šmarju pri Jelšah najprej pričakuje prav to, zbirni pregled vsega, kar je bilo v baroku ustvarjenega. Pa ni tako. Muzej je namreč posvečen predstavitvi kipov, ki so nekoč krasili 14 kalvarijskih kapel, nam je med drugimVlasta Kramperšek Šuc, vodja programov Muzeja Baroka.

Vlasta Kramperšek Šuc, foto osebni arhiv 

Ko stopimo skozi vhod muzeja z informacijsko točko in manjšo trgovinico, nas prvi prizor osupne.

Križanje prizor iz 13 kapele, foto Arhiv Muzej Baroka 


Kipi, ki so predstavljeni v muzeju, so nekaj posebnega in so, kot so zapisali v brošuri, v dialogu z obiskovalcem, kot znanec iz preteklosti. In kateri izmed njih še posebno nagovarja Vlasto Kramperšek Šuc?

Sv. Peter iz 7 kapele, foto Arhiv Muzej Baroka

Pot trpljenja,  ki  je speljana k romarski cerkvi sv. Roka, velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji in bolj kot kateri koli se približuje ljudskemu čustvovanju. Graditelja kapelic, župnika dr. Mateja Vrečerja, naj bi za graditev kapel navdihnila kalvarija v Gradcu. Med letoma 1743 in 1753 je zgradil kalvarijsko pot in opremil kapelice. In kako so v muzeju predstavili dr. Mateja Vrečarja? Odgovore boste slišali v oddaji.

Jezus privezan z verigo, foto Arhiv Muzej Baroka


Foto Nataša Muller

Foto Nataša Muller



Pieta, foto Arhiv Muzej Baroka

Križani, foto Arhiv Muzej Baroka

foto Arhiv Muzej Baroka

foto Arhiv Muzej Baroka

foto Arhiv Muzej Baroka

14 kapel, opremljenih z bogatim baročnim okrasjem, je razporejenih ob cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka. Romarja, popotnika ali turista pot med kapelicami vodi tako, da vedno vidi le svoj naslednji cilj, preostala ureditev pa je razporejena tako, da oblikuje le nekakšno kuliso, podobno gledališču. Šmarska kalvarija tako še danes velja za najučinkovitejšo baročno scensko postavitev Jezusovega trpljenja na Štajerskem in širše.

Rabelj iz 8 kapele, foto Arhiv Muzej Baroka

Rabelj iz 10 kapele, foto Arhiv Muzej Baroka

Pritlikavi rabelj iz 10 kapele, foto Arhiv Muzej Baroka

Sv. Rok iz 4 kapele, foto Arhiv Muzej Baroka

 

V Šmarju pri Jelšah in okolici pa je poleg muzeja baroka še kar nekaj  zanimivosti. Špela Žaberl, področna svetovalka za načrtovanje in trženje v Javnem zavodu za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah, nam je povedala, da delijo turistične točke na tri kategorije. Več o tem pa v oddaji.

Špela Žaberl Vravnik, foto Arhiv Špela Žaberl Vravnik


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sesta...
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Ra...
Preberite več