- februar 16, 2024

Bajeslovna bitja.

V vse bolj urbaniziranem okolju, kjer izgubljamo pristen stik z naravo, kjer vse bolj prevladujejo nove tehnologije, se ljudje kljub vsemu radi vračajo k temam, kot so mitologija, pripovedke, svet mitičnih bitij in bajeslovje. Omenjene teme niso prav pogosto del raziskovalnih projektov etnologije in sorodnih ved, pa vendar najdejo tudi pot v razstavne prostore. Taka zelo zanimiva in enkratna je bila tudi razstava v Dolenjskem muzeju z naslovom: Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati? Razstava se je ujela z razglasitvijo leta 2023 za Unescovo leto nesnovne kulturne dediščine. Del te dediščine pa so tudi škratje, palčki in preostala bajeslovna bitja. Hkrati je bila razstava tudi spodbuda k beleženju zgodb, v katerih se skrivajo znanje in arhetipska spoznanja naših prednikov. Razstavo in svet bajeslovnih bitij bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 18. 2. 2024, ob 17,20h, Prvi program Radio Slovenija.

Oddaji lahko prisluhnete na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175024079

Razstava Bajeslovna bitja, foto Alenka Stražišar Lamovšek

Pot

Začnimo našo pot v svet bajeslovnih bitij z avtorico razstave Alenko Stražišar Lamovšek, etnologinjo kustosinjo v Dolenjskem muzeju. Kot nam je povedala, se je za tematiko bajeslovja odločila, ker jo je to področje zanimalo in ker se je s tem izročilom srečevala na terenu, kjer je raziskovala tudi druge etnološke teme. Poleg tega je ob načrtu za delo v lanskem letu dobila tudi nalog za postavitev razstave, in ker je bilo lani Unescovo leto varovanja nesnovne kulturne dediščine, se je odločila za predstavitev bajeslovnih bitij. Ta sodijo na področje mitologije, in kako so ti pojavi navzoči na Dolenjskem? O tem več Alenka Stražišar Lamovšek, v oddaji.

Alenka Stražišar Lamovšek, foto Robert Kokol

Alenka Stražišar Lamovšek je razstavo zasnovala tako, da je spodbujala beleženje zgodb. Zato je z Majo Poljanc posnela tudi krajši prispevek o arhetipskem zaznavanju naših prednikov, ki ga akademska ilustratorka preliva v vizualno podobo. In tako je Maja Poljanc za razstavo prispevala ilustracijo škrata.

Maja Poljanc, foto H. Stupica

Kakšna pa je slovenska mitološka krajina? Že če pogledamo pokrajino samo, je ta zelo razgibana in raznolika. Tu so tako morje, gore, ravninski deli, gozdovi, jezera, številni potoki in reke. Dr. Marko Frelih kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, ki mu mitologija in bajeslovna bitja niso tuji, pravi, da je vse to iztočnica za ustvarjanje različnih predstav in razstav.