-

 Studenice

Studenice so kraj v občini Poljčane, v dolini reke Dravinje in ob vznožju kraškega pogorja Boč. Trg Studenice se je razvil v srednjem veku, po tem, ko je tu v 13. stoletju nastal samostanski kompleks. Najprej je bil ustanovljen špital s cerkvijo, namenjen duhovne in telesne pomoči potrebnim, kasneje pa je bila ustanova spremenjena v ženski samostan dominikank. Ta je nato skozi stoletja doživljal vzpone in padce, dokler ga niso v okviru tako imenovanih jožefinskih reform leta 1782 ukinili. Kompleks je po tem zamenjal več lastnikov, leta 1885 pa so ga kupile članice ženskega nunskega reda magdalenk, ki so začele z obnovo poslopij, poškodovanih v velikem požaru, ki je v Studenicah izbruhnil leta 1788. Samostan in posest so nato leta 1941 zasegli Nemci, med vojno pa je bil del kompleksa požgan. Po drugi svetovni vojni je bil samostan nacionaliziran in je kljub temu, da je bil poseljen, počasi propadal, nato so ga po izpeljani denacionalizaciji vrnili redu magdalenk, ki so ga dale v upravljanje mariborski škofiji, od leta 2001 tudi lastnici. Vendar se tu zgodba ne konča. Več o tem pa v oddaji Sledi časa, v nedeljo 21. maj 2023, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Pogled na zahodni samostanski trakt pred začetkom del, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez

Sogovorniki

Simona Kostanjšek Brglez, osebni arhiv


Peter Kumer, foto Jernej Borovinšek


Andreja Rozman, arhiv Andreja Rozman



Zgodovina

Vrnimo se na začetek. Znamenitost Studenic je izvir Toplega potoka, imenovan tudi »Studenec milosti«, ki teče skozi trga in ima skozi vse leto stalno  temperaturo okoli 15 ºC,  zato so  že  od antičnih časov naprej njegovo vodo imeli za zdravilno. To pa je narekovalo tudi  razvoj Studenic v srednjem veku, nam je v oddaji povedala dr. Simona Kostanjšek Brglez vodja projekta revitalizacije samostana Studenice.

Vodno zajetje na dvorišču med nekdanjo upravno stavbo in cerkvijo, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez
Prenova

 V oddaji boste slišali kako teče prenova tega pomembnega samostanskega objekta, tu pa lahko del tega vidimo skozi oči fotografa, v foto-zgodbi. Vse fotografije je posnela dr. Simona Kostanjšek Brglez.



Dvoriščna stran nekdanje upravne stavbe, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez



Zahodni samostanski trakt pred obnovo streh, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez



Pogled na nekdanjo upravno stavbo in samostansko cerkev z gradu, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez




Pogled na samostan in samostansko zemljišče po odstranjevanju invazivnih dreves robinij, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez


Pogled na severno steno zahodnega trakta in ostanke kapelice pred odstranitvijo robinij, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez  


Odstranjevanje invazivnih robinij na zadnjem dvorišču, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez


Urejanje zadnjega dvorišča s petdesetletno vrbo žalujko, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez

Pogled skozi okno zahodnega trakta na ostanke porušenega vzhodnega trakta, 2022,  foto Simona Kostanjšek Brglez




Prvi del samostanskega kompleksa z upravno stavbo, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez

Dela na strehi zahodnega samostanskega trakta, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez


Dvajset let staro stopnišče in dvigalni jašek pred pričetkom obnove, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez


Dela na strehi zahodnega trakta, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez




Obnovljena streha zahodnega samostanskega trakta, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez


Baročna stebriščna dvorana v nadstropju zahodnega trakta, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez


Freska v okenskem ostenju dvorane v prvem nadstropju zahodnega trakta, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez 


Kip ustanoviteljice Zofije Rogaške z modelom samostana v roki iz leta 1739, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez 

Konzola na nunski empori, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez
 
Ostanki freske na nunski empori, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez 

Nunska empora odkoder so redovnice spva prisostvovale bogoslužju, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez
 
Nekdanja samostanska cerkev, pogled proti prezbiteriju, 2022,  foto Simona Kostanjšek Brglez

Portal iz 17. stoletja v pritličju zahodnega trakta, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez

Pritličje priorata in nunske empore, 2022, foto Simona Kostanjšek Brglez

Študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani med študijskim ogledom nekdanjega samostana, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez
 
Študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani na nekdanjem južnem notranjem dvorišču samostana, 2023, foto Simona Kostanjšek Brglez 
 






Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Nataša Dolejši. Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije, in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katerega rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi v soboto 4. januarja 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Sejem Flora, obiskovalka, stojnica Šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, 2023, foto arhiv N...
Preberite več
-
Slika
 Matjaž Žigon. Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in raznolikega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon bo gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 9.11.2024, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Potep po Veroni, foto arhiv Matja...
Preberite več