-

 Kolesarjenje

Kolesarjenje postaja iz dneva v dan bolj priljubljena oblika rekreacije, vse bolj je pomembno  v turistični ponudbi in predstavlja vse bolj tudi obliko vsakodnevne mobilnosti. Še zlasti to je v času globalnih podnebnih sprememb ključnega pomena za zmanjševanje ogljičnega odtisa, za manj emisij v ozračje. Tako tvori kolesarjenje prvi steber trajnostne mobilnosti, kamor sodi še hoja, temu sledi drugi steber javni potniški promet, tretji je motorni promet, četrti tovorni promet in peti steber celostno prometno načrtovanje. Kaj pa se skriva za temi visokoletečimi besedami? Kakšna je kolesarka podoba ljubljanske urbane regije? Ob vsem tem v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 7. maj 2023, ob 14,30h Prvi program Radio Slovenija.

Kolesarji na Dunajski cesti v Ljubljani, foto Miran Kambič, arhiv MOL 


Sogovorniki

Matic Sopotnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestna občina Ljubljana, foto Milan Trobič



Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, foto Milan Trobič




Urša Peršič vodja projekta Trajnostni krog po Ljubljanskem barju, foto Milan Trobič




Jan Klavora, ustanovni član Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, arhiv Jan Klavora

Matija Klanjšček, geodet in kolesarski vodnik, član Zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace,  foto arhiv Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace


Kolesarjenje v Ljubljani

Ko govorimo o kolesarjenju, je Ljubljana idealno mesto za te aktivnosti, bodisi za rekreacijo, vsakodnevne prevoze na delo ali po drugih opravkih ali pa turistično raziskovanje in potepanje. O tem nam je v oddaji  več povedal Matic Sopotnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestna občina Ljubljana.

Mestno kolo v  Ljubljani, Foto Nino Kolarev, arhiv MOL


Zavedanje o trajnostni mobilnosti je vse večje in zato si na vseh ravneh prizadevajo za zmanjšanje prevozov z osebnimi vozili. Zato postaja kolesarjenje tudi z uporabo tako imenovanih e-koles pomemben del te mobilnosti. V Ljubljani in njeni okolici pa se že dogaja tudi to, da je kolesarska infrastruktura polege dnevne mobilnosti namenjena tudi za rekreacijo in turizem. In kakšni so cilji znotraj ljubljanske urbane regije? Več je v oddaji povedal Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

Kolesar, foto Nik Rovan, arhiv MOL

Barje

Konkreten primer izpeljave tematskih  kolesarskih poti v Ljubljani in njeni okolici je Trajnostni krog po Ljubljanskem barju, ki ga je predstavila vodja tega projekta  Urša Peršič.

Kolesarjenja na Ljubljanskem barju, foto arhiv MOL

Kolesarjenja na Ljubljanskem barju, foto arhiv MOL

Kolesarjenja na Ljubljanskem barju, foto arhiv MOL

Kolesarjenja na Ljubljanskem barju, foto arhiv MOL

Kolesarjenja na Ljubljanskem barju, foto arhiv MOL

Kolesarska strategija

Turizem Ljubljana je najel Konzorcij Zavoda trajnostni turizem Goodplace , Zavod Aliansa in Zavod Marsky, da zanje pripravijo projekt kolesarske strategije za osrednjo Slovenijo. Vsi omenjeni so se povezali in izpeljali naročilo, to je vsebovalo umeščanje kolesarskih poti v prostor in spremljajoče dejavnosti. Komu je namenjen ta projekt pove v oddji Jan Klavora, ustanovni član Zavoda trajnostnega turizma Goodplace.


Jan Klavora in Matija Klanjšček, foto Arhiv Jan Klavora


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več