Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika
Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919 preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške. V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...
Ploganje Ko omenimo Ljubljansko barje, se najbrž spomnite na znamenite koliščarje ali Jalnove Bobre, pa na šoto, močvirje, komarje in še kaj. Del Barja zajema tudi južni del Mestne občine Ljubljana, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je krhek naravni sistem, ki ga želijo Barjani ohraniti čim bolj neokrnjenega za naše zanamce. To je tudi ena najpomembnejših nalog Turističnega društva Barje, ki skuša s svojimi akcijami poskrbeti za varstvo okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter negovanje ljudskih šeg in navad, kot so rezanje šote, kopanje jarkov in zabijanje pilotov oziroma kolov. So pa ob tem v naše kraje prinesli zelo pomembno dejavnost, in sicer ploganje. Kaj je to, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, 28.9.2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Ljubljansko barje, foto Milena Parteli Sogovorniki Članice in člana TD Barje, foto arhiv TD Barje Turistično društvo Barje Ko so ustanovili Turistično društvo Barje, so najpr...
.jpg)
.jpg)
Komentarji
Objavite komentar