Nik Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 24.5. 2025 ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Nik Anikis ob sliki- Prekletstvo Tritona, za katero je prejel eno najsprestižnejših mednarodnih nagrad-ARC Staff ...
Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika
Hrušiški škoromati Škoromati v Hrušici, foto Janez Marolt Škoromati, zanimivo skrivnostno ime za skupine, ki v pustnem času preganjajo zimo in vse, kar se je v letu nakopičilo slabega. Škoromati so prvič omenjeni v arhivskih zapisih iz Čedada in Vidma v Furlaniji v Italiji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor te besede naj bi po etnologu dr. Niku Kuretu izhajal iz nemške besede, ki pomeni četni stražar. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Kakšen je bil dejansko ta vpliv na brkinske škoromate, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti, saj ni nobenih drugih pisnih virov. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja, skupno ime škoromati pa se je ohranilo za vse brkinske šeme. Sicer pa je prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji nastal v sredini 20. stoletja. Več o škoromatih iz Hrušice pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedejo 15. februarja 2026...
Prekmurci Po koncu ene največjih morij, I. svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihov narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919 preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške. V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri te...








Komentarji
Objavite komentar