Nebo- Sky

Pred prazniki, ki se jim nekateri posmehujejo, drugi jih ne razumejo, tretji pa v teh dneh pretiravajo-tako s kupom plastičnih sveč, ki jih znosijo na grobove, kot še z marsičem drugim, je mogoče  pravi trenutek, da se ozremo v preteklost. Nekateri se še spominjajo, da so hišne gospodinje v teh dneh do 1. novembra , vsak večer s prazničnim "ta boljšim" prtom prekrile mize, in na njih pustile hlebec kruha, ponekod so dodali steklenico vina, vode, in tudi sol. Po prepričanju, so se v teh dneh duše pokojnikov vračale domov, da bi vsaj enkrat letno videle, kako se godi njihovim sorodnikom. Nasploh so ljudje te dni, bolj premišljevali o končnih stvareh, in skušali tudi drug drugemu odpustiti stare zamere. Seveda pa vse le ni bilo tako "pocukrano" in idilično. Že od nekdaj so ta čas izrabili za zabave, uganjanje norčij in strašenje-tistih, "bolj ta naivnih in babjevernih". Tako so znani primeri, ko so , z alkoholom močno podkrepljeni mladci, pa tudi možaki, s

Pa še nekaj o zakladih....po ljudskem izročilu  lahko zaklade najdejo tisti, ki zvečer opazijo drobne modrikaste plamenčke. Takrat zakladi gorijo, pravijo, in kjer gori takšen plamenček tam je zagotovo skrit zaklad...

Danes sem Založbi ZRC SAZU oddal gradivo za knjigo o nezapisanem etnološkem izročilu krajev od Logatca do Vrha, Žiri, Črnega Vrha, do Planine in Cerkniškega jezera...Upam, da bo jeseni že vse skupaj ugledalo luč sveta v knjigi- Še vedno pa prepihu, v zbirki Glasovi... planinsko polje...

 Živali vedno znova presenečajo...že od nekdaj, 1912: Premeteni osel. Človeštvo dela oslu veliko krivico, ker ga prišteva med najneumnejše živali. Ravnatelj pariškega muzeja pripoveduje o oslu, ki so ga rabili v muzeju, da je prenašal tovore iz laboratorija, velezanimivo dogodivščino, ki kaže, kako premetena žival je. Kadar je bil osel brez posla, je bil na obzidanem dvorišču. Iz dvorišča se je pa prišlo skozi vrata na vrt, kjer so zelenele najbujnejše in sočne rastline. Osel je porabil vsako priliko, da je neopažen smuknil na vrt. In sicer najrajši tedaj, ko je popravljal zidar na dvorišču zid. Zato so naročili zidarju, naj skrbno zapira vrata na vrt. Ali vzlic temu so zopet in zopet zasačili osla na vrtu. Končno so sklenili, da opazujejo dolgoušca. Izkazalo se je, da je osel z zobmi pritisnil na kljuko, pahnil v vrata in šel na vrt. Na vrata so sedaj pritrdili zapah. Tri dni je bilo vse dobro, ali pozneje je osel dan za dnem zopet uhajal na vrt. Zopet so ga opazovali in videli, da

Iz živalskih logov, pred 100 leti:..."Gos kot lovka. Neki posestnik v Strassburgu je velik prijatelj živali in ima med drugimi na svojem dvorišču gos in mačko. Mačka, lepa živalca, je nekoč ponesrečila in je od tega časa nekam trda, kar ji je posebna ovira pri lovu na vrabce. Posestnik je na svoje veliko začudenje imel priliko opazovati, kako je gos pomagala mački pri lovu na vrabce. Kadar dobi namreč gos zrnja, tedaj pusti, da pridejo vrabci in zobljejo z njo vred. Potem pa nenadoma pograbi vrabca, ki je najbolj predrzen in ki si ji je najbolj približal. Zgrabi ga in ga neusmiljeno trese in ga zažene mački, ki preži v bližini."

Po dolgem času spet malo "zgodovine"....spomladi 1912 se je pripetilo tole: "Lov na divjega petelina . V torek dopoldne je pripodil v Rudniku pod Ljubljano velik jastreb krasnega divjega petelina prav do človeških bivališč. Na begu pred nevarnim zasledovalcem je omagal in padel na tla. Kakor strela z neba je šinil ropar na svojo žrtev. V tem pa priskoči petelinu na pomoč kmečki fant, ki je bil priča divje gonje in z udarci prepodi jastreba Vsega spehanega in preplašen ga divjega petelina je vzel v svojo zaščito in odnesel v Ljubljano, kjer so že poskrbeli, da bo pel bližnjo pomlad." —

No pa še malo politike....to kar doživljamo danes, se je dogajalo tudi  v "dobrih starih časih",  leta 1886 so zapisali: "Trgovina s poslaniškimi mandati. — Dobili smo z Dunaja prezanimljivo vest, da jeden slovenskih državnih poslancev, kateri se je o volitvah prav oblastno bil ob svoja rodoljubna prsa, moleduje po ministerskih pisarnah za služb o  za se."

Pomlad se nezadržno bliža, drevje se že bohoti z opojnimi cvetovi, zanimiva šega, ki se je ljudje spominjajo na Notranjskem še danes, pa je, da so ob božiču mladi fantje pa tudi dekleta odšli v sadovnjak in tresli sadno drevje. To tresenje vejevja naj bi zagotovilo obilno letino. Podoben zapis je tudi iz leta 1885: " Redko navado še imajo v grofiji Somersetu, kakor se poroča iz Londona, na večer tako imenovanega „twelfth night", to je 7. januarja. Pravi se, če kdo to noč pod jablano ali na nji poje in veje z jabolčnikom pokropi, da bode jablana obilo rodila. Hlapci omenjene  grofije se zbirajo in z bobnenjem in piščaljo obiskujejo vse bližnje vrtove. Eni se povzpnejo na veje in jih pokrope z jabolčnikom, drugi pa pojo spodaj in streljajo. Seveda gospodar jim mora zato dati dosti pijače, navadno jabolčnika. Pokropivši jablane na enem kraju, krenejo drugam vriščoč in ukajoč. Navada je neki jako stara, celo še iz poganskih časov."

Nekaj iz "črne kronike" leta  1889: " V  Cirknici se je pretekli mesec priklatil slepar, ki je po gostilnah trdil, da jo misijonar, da bo drugi dan bral sv. mašo; pravil je, da pride iz Kine, kjer je bilo pomorjenih mnogo misijonarjev, le on, da je srečno ušel. Ljudje pa mu niso hoteli nič kaj verjeti, posebno ker je kvaterni petek zahteval meso za večerjo. Mesa ni dobil, a gospodinja tudi denarja ne za vino, popihal jo je, ker so je bal, da so mu žandarji za petami. — Letina jo zelo slaba, črv in voda sta napravila največ kvara."

Vesele velikonočne praznike!

Nenehno poslušamo, kako nepredvidljivo vreme imamo, da pa tako dogajanje ni bilo nič presenetljivega pred 105 leti pove tale zapis: "  Mnogo novega snega je padlo po Notranjskem in na Krasu . Z Reke poročajo, da sta Kras in Učka gora pokrit a z visokim snegom. V gorskem kotaru je snega nad en meter ." april, 1910.

Spomin na zimski čas..

Sredi posta nekaj iz preteklosti....leto 1934. "Pomarančni hren. Za hren rabim sok dveh pomaranč in ene limone, sladkor ene obribane pomaranče, žlico hrena, žlico vode in dve žlici vina. Ko je vse dobro premešano, je pripravljeno kot omaka k mesu."

Konec tedna bo v Logatcu-  tradicionalen Gregorjev sejem,  leta 1914 pa so objavili naslednje: "Nova živinska sejma .  V Hotederšici pri Logatcu sta ustanovljena dva nova živinska sejma, in sicer 5. aprila in 21. novembra. Ako prideta ta dva dneva na nedeljo, se vršita sejma prihodnji dan. Letos n. pr. bo 6. aprila. Lega vasi je prav lepa in živine se prižene vse polno na sejem. Prodajalci in kupci se vabijo."

Pogled na Raduho iz Solčave..

Miramare pri Trstu..

Prelepa Notranjska iz zraka!!!!

Nov pripovedka za nov dan:.... Kaznovana sebičnost (Pripovedka.) Nekdaj je živel pastir, ki je bil zelo ubožen. Poleti in jeseni je nabiral lepe rdeče jagode in črne borovnice. Nosil jih je v mesto ter jih prodajal meščanom. Največ jih je pa nosil kralju. Kralj je bil zelo prijazen s pastirjem, kateremu je plačal za vsako košarico jagod ali borovnic lepo vsoto denarja. Bilo je nekega poletnega dne. Pastir je nabral izredno mnogo jagod in borovnic ter jih nesel kralju. Ko je prišel do kraljeve straže, ga ta kar spusti dalje, kajti poznala ga je dobro. Pospešil je korake ter prišel do vratarja, katerega je prosil, naj ga pusti dalje, toda vratar se ne d4 preprositi, dokler mu pastir ne odstopi polovica jagod in borovnic. Pastir hiti zdaj hitro h kralju ter mu pove, da mu je sebični vratar odvzel polovico tega kar je prinesel. Kralj se silno razjezi ter pokliče vratarja in krvnika, ki po kraljevem povelju našteje sebičnemu vratarju petdeset po podplatih, na kar ga kralj zapodi iz sl

O "božjem voleku" Življenje in svet, 5.6. 1931. Št. 1. Str. 2. "Božji volek Florentinska legenda trdi, da je Krist ob vnebohodu vzel murna s seboj. Iz te pripovedke se je razvila čudna šega. Ves teden prod vnebohodom se črički prodajajo po vseh potih in kotih v majhnih kletkah iz bambusa. Vsak pristni Florentinec, ubožen ali bogat, veren ali brezbrižen, si kupi murčka in pazi nanj kakor na svojo zenico v očesu, kajti najhujše nezgode bi zadele vsakogar, moža ali ženo ali dete, ki bi mu cvrček poginil pred omenjenim praznikom. Na ta dan odneso takoj po službi božji cvrčke na ljudske vrtove, ki se razprostirajo vzdolž Аrna. V slavnostnem o vzdušju zaženo oster zbor ujeti žužki. Družine se zbero v skupinah pod vrbami. Zbijajo se šale, delajo se stave, kletke se odpro in ujetnika postavijo na tla. Če veselo poskoči, si oddahneš, kajti vesel in zadovoljen boš vse leto. Ako pa živalca lazi med travo, te čaka smola. Ta vraža je tako močna, da zaljubljenci postavljajo na

Zakorakali smo v postni časa  ampak vseeno nekaj o pustnih šegah;  V časopisu GORENJEC,  3.3.1900. Št. 8. Str. 4. so zapisali:  "Star običaj. Na Gorenjskem in to zlasti v kranjskem in kamniškem okraju se je ohranil star običaj, da na pustni torek zvečer »žgo pusta.« Skoro vsaka vas zapali večjo grmado, fantje pa nosijo po polju na dolgih drogovih goreče butare ali otepe. Zadnji torek je bil pogled na ta plamena raz Kofišče res veličasten. Takoj o mraku so pričeli po vaseh zažigati kresove, katerih pa je bilo mnogo več videti , kakor na kresni večer, gotovo nad tisoč. Zares diven je bil pogled proti Smledniku in Kamniku ter sosednjem hribovju. Kdor je imel priliko z visočine opazovati ta krasni prizor, je bil gotovo zadovoljen z zaključkom letošnjega predpusta."