Nebo- Sky

 Piranska Punta Piranska Punta, piranski svetilnik, Rt Madona. Katero od teh treh imen je pravo? Pirančani pravijo, da uporabljajo vsa tri imena, s tem, da ko rečejo Punta, mislijo na ves polotok. Ko pa rečejo- grem do svetilnika  ali na Rt Madona je jasno, da so mislili točno določeno točko na Punti. To sestavlja kompleks stavb, ki so nekaj posebnega, lepo oblikovanega in načrtovanega. Vse skupaj ima dolgo in zanimivo zgodbo. Tu je namreč svetilnik, ki je del nekdanjega obrambnega stolpa, ki je bil del srednjeveškega piranskega obzidja. Del kompleksa stavb  je tudi srednjeveška cerkev Marije zdravja.  Sicer pa je  svetilnik dobil današnjo podobo v 19. stoletju. Sestavljata  ga  osmerokotni kamniti stolp in hišica s stanovanjem za svetilničarja.  Ta je tu bival do leta 1976, pozneje pa so nekaj časa tu ustvarjali  umetniki, med njimi tudi kipar Janez Lenassi. Piransko Punto bomo spoznali v  ponovitvi lnaskoletne  oddaje Sledi časa, ...

  Gorske bukve Najbrž bi marsikdo pomislil, da bomo govorili o kakšni redki drevesni vrsti, ki si zasluži posebno pozornost. Vendar pa to ne bo tako. Leta 1582 je župnijski vikar Andrej Recelj na Raki pri Krškem prevedel  štajerski vinogradniški ali gorski zakon iz leta 1543.  Recljev prevod pa je znan pod imenom Gorske bukve. To  je najstarejše ohranjeno slovensko zakonsko besedilo in najobsežnejše ohranjeno slovensko besedilo kakega katoliškega avtorja iz obdobja, ko so slovenski protestanti vzpostavili slovenski knjižni jezik. Prinaša pa tudi bogato besedišče, ki ga je prevajalec črpal iz ljudskih izrazov v zvezi z vinogradništvom ter iz tradicije ustnega sodstva, zlasti gorskega prava, v okviru katerega se je izoblikovalo slovensko pravno izrazje. Tako so med drugim zapisali ob izidu kritičnih prepisov in jezikovnih posodobitev Gorskih bukev leta 2022. In o Gorskih bukvah bomo govorili tudi v oddaji Sledi časa, v nedeljo 22.10.2023, Prvi program Radio Slovenija....

 GOZDNA KNJIŽNICA Lani so ob koncu Tedna gozdov in Tedna vseživljenjskega učenja v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu odprli prvo gozdno knjižnico v Sloveniji, ki je bila zgrajena v okviru projekta Herbalium ‒ prostor narave, zdravja in dobrega počutja, ki ga je organizirala občina Škocjan na Dolenjskem. V sklopu tega projekta so uredili tudi gledališče v gozdu, čutno gozdno pot, geološki stolpec, energijski krog, učni čebelnjak in lesena gibalna igrala. Tako je nastala gozdna učilnica, v kateri so za posamezne točke uporabili  material iz okolice. Ponekod pa so tudi zasadili avtohtone drevesne vrste, zelišča in medovite rastline. Kot nadgradnja in dopolnilo je, kot smo omenili, nastala tudi gozdna knjižnica. V njej  prevladujejo  knjige o naravi, gozdu, pa tudi osebni rasti in samooskrbi.  Projekt Herbalium in gozdno knjižnico bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 8. 10. 2023, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Gozdna knj...