Piranska Punta

Piranska Punta, piranski svetilnik, Rt Madona. Katero od teh treh imen je pravo? Pirančani pravijo, da uporabljajo vsa tri imena, s tem, da ko rečejo Punta, mislijo na ves polotok. Ko pa rečejo- grem do svetilnika  ali na Rt Madona je jasno, da so mislili točno določeno točko na Punti. To sestavlja kompleks stavb, ki so nekaj posebnega, lepo oblikovanega in načrtovanega. Vse skupaj ima dolgo in zanimivo zgodbo. Tu je namreč svetilnik, ki je del nekdanjega obrambnega stolpa, ki je bil del srednjeveškega piranskega obzidja. Del kompleksa stavb  je tudi srednjeveška cerkev Marije zdravja.  Sicer pa je  svetilnik dobil današnjo podobo v 19. stoletju. Sestavljata  ga  osmerokotni kamniti stolp in hišica s stanovanjem za svetilničarja.  Ta je tu bival do leta 1976, pozneje pa so nekaj časa tu ustvarjali  umetniki, med njimi tudi kipar Janez Lenassi. Piransko Punto bomo spoznali v  ponovitvi lnaskoletne  oddaje Sledi časa, v nedeljo 4. 08.2023, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija.
  
Foto Milan Trobič

Pogled na mesto Piran, kjerkoli že zremo na to izjemno mesto, je nekaj posebnega in nepozabnega. Podobe slikovitih stavb, trgov, ozkih ulic in palač  pa so že in še bodo  neštetokrat obšle svet. V tej skladnosti stavb ni kričečih neskladij, ki bi motili poglede. Vse se nekako dopolnjuje, in ker govorimo o piranski punti in svetilniku na njej,  je ta v kompleksu stavb zelo opazen. Sicer pa je vloga svetilnikov  v pomorskem prometu  od nekdaj nenadomestljiva, nam je povedala dr. Nadja Terčon, muzejska svetnica kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzej Sergej Mašera Piran.

Dr. Nadja Terčon, foto Snježana Karinja


Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič


Piranski svetilniki na Punti stoji na izpostavljeni, vidni, strateški točki, zato je vprašanje, kako daleč v preteklost sežejo  podatki o prvih naseljencih. Na omenjenem območju je bilo več arheoloških raziskav, nekatere so potekale v letih 2016-2017.  Izvajala jih je arheološka skupina Stik. Raziskovali so trg pred cerkvijo Marija zdravja in celotno Prešernovo nabrežje, nam je povedala Snježana Karinja,  kustosinja za arheologijo v Pomorskem muzej Sergej Mašera Piran.

Snježana Karinja, foto vir: https://www.ravne.si/objava/724928


Foto Milan Trobič

Piranski polotok ali Punta je zelo izpostavljena točka, nam pove Duška Žitko, muzejska svetnica,  kustosinja za umetnostno zgodovino v Pomorskem muzej Sergej Mašera Piran.

Duška Žitko, foto Nataša Fajon




Foto Milan Trobič

Na morju pred Piranom  oziroma v bližini piranske Punte so  se dogajale tudi ladijske nesreče. Tako je  parnik San Marco februarja leta 1929, ko je bila zelo huda zima in je zmrzovalo celo morje v Benetkah in ob piranskem pomolu, doživel zelo hudo neurje prav  blizu rta Madona.  Nesreče so se pripetile tudi  ribičem in drugim morjeplovcem, saj so bili  Pirančani  skozi vso zgodovino povezani z morjem


Foto Milan Trobič


Svetilnik

Piransko Punto  že obnavljajo. Odstranili bodo prizidke, uredili notranjost in zvonik. Med te posege sodijo konservatorsko-restavratorska dela na kamniti fasadi in stopnišču, restavriranje  stavbnega pohištva v nekdanjem stanovanju svetilničarja,  obnova zvonika ob njem  in izdelava replike manjkajočega zvona iz 16. stoletja. Ocena celotne investicije je približno 208.000 evrov, občina Piran pa bo pri  tem sodelovala z ministrstvom za kulturo, ki je za obnovo svetilnika prispevalo polovico potrebnih sredstev. Obnovitvena dela  naj bi  predvidoma končali spomladi 2024. 

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Foto Milan Trobič

Naravna dediščina

Piranska Punta, ali Rt Madona je najbolj izrazit rt slovenske obale. Sestavljajo ga flišne kamenine, in tu je tudi najgloblja točka Tržaškega zaliva, imenovana tudi podvodni Triglav. Podvodni svet tega območja pa je zaradi svoje pestrosti zavarovan kot naravni spomenik. 

Pogled na morje z Rt-a Madona, foto Tina Centrih Genov

Tina Centrih Genov, višja  naravovarstvena svetovalka na Zavodu za varstvo narave Organizacijska enota Piran.

Tina Centrih Genov, foto osebni arhiv Tina Centrih Genov



Piranska Punta oziroma morje, ki jo obdaja, pa je pomembno tudi za  delfine. V društvu Morigenos Piran že 20 let preučujejo populacijo delfinov v Tržaškem zalivu, pove predsednik tega društva dr. Tilen Genov.

Dr. Tilen Genov, foto Ana Kovač- siol.net

Delfini

Delfini ob Punti, foto Morigenos

Foto Morigenos




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika