Piranska Punta
Piranska Punta, piranski svetilnik, Rt Madona. Katero od teh treh imen
je pravo? Pirančani pravijo, da uporabljajo vsa tri imena, s tem, da ko rečejo
Punta, mislijo na ves polotok. Ko pa rečejo- grem do svetilnika ali na Rt Madona je jasno, da so mislili
točno določeno točko na Punti. To sestavlja kompleks stavb, ki so nekaj
posebnega, lepo oblikovanega in načrtovanega. Vse skupaj ima dolgo in zanimivo
zgodbo. Tu je namreč svetilnik, ki je del nekdanjega obrambnega stolpa, ki je
bil del srednjeveškega piranskega obzidja. Del kompleksa stavb je tudi srednjeveška cerkev Marije
zdravja. Sicer pa je svetilnik dobil današnjo podobo v 19.
stoletju. Sestavljata ga osmerokotni kamniti stolp in hišica s
stanovanjem za svetilničarja. Ta je tu
bival do leta 1976, pozneje pa so nekaj časa tu ustvarjali umetniki, med njimi tudi kipar Janez Lenassi.
Piransko Punto bomo spoznali v ponovitvi lnaskoletne oddaje Sledi časa, v nedeljo 4. 08.2023, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija.
 |
Foto Milan Trobič |
Pogled na mesto Piran, kjerkoli že zremo na to izjemno
mesto, je nekaj posebnega in nepozabnega. Podobe slikovitih stavb, trgov, ozkih
ulic in palač pa so že in še bodo neštetokrat obšle svet. V tej skladnosti
stavb ni kričečih neskladij, ki bi motili poglede. Vse se nekako dopolnjuje, in
ker govorimo o piranski punti in svetilniku na njej, je ta v kompleksu stavb zelo opazen. Sicer pa
je vloga svetilnikov v pomorskem
prometu od nekdaj nenadomestljiva, nam je povedala dr. Nadja Terčon, muzejska svetnica kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva v
Pomorskem muzej Sergej Mašera Piran.
.JPG) |
Dr. Nadja Terčon, foto Snježana Karinja |
 |
Foto Milan Trobič |
 |
Foto Milan Trobič |
Piranski svetilniki na Punti stoji na izpostavljeni, vidni, strateški
točki, zato je vprašanje, kako daleč v preteklost sežejo podatki o prvih naseljencih. Na omenjenem
območju je bilo več arheoloških raziskav, nekatere so potekale v letih
2016-2017. Izvajala jih je arheološka
skupina Stik. Raziskovali so trg pred cerkvijo Marija zdravja in celotno
Prešernovo nabrežje, nam je povedala Snježana Karinja, kustosinja za arheologijo v Pomorskem muzej
Sergej Mašera Piran.
 |
Snježana Karinja, foto vir: https://www.ravne.si/objava/724928 |
 |
Foto Milan Trobič |
Piranski polotok ali Punta je zelo izpostavljena točka, nam
pove Duška Žitko, muzejska svetnica, kustosinja
za umetnostno zgodovino v Pomorskem muzej Sergej Mašera Piran.
 |
Duška Žitko, foto Nataša Fajon |
 |
Foto Milan Trobič |
Na morju pred Piranom oziroma v
bližini piranske Punte so se dogajale
tudi ladijske nesreče. Tako je parnik
San Marco februarja leta 1929, ko je bila zelo huda zima in je zmrzovalo celo
morje v Benetkah in ob piranskem pomolu, doživel zelo hudo neurje prav blizu rta Madona. Nesreče so se pripetile tudi ribičem in drugim morjeplovcem, saj so bili Pirančani
skozi vso zgodovino povezani z morjem
 |
Foto Milan Trobič |
Svetilnik
Piranska Punta, ali Rt Madona je najbolj izrazit rt
slovenske obale. Sestavljajo ga flišne kamenine, in tu je tudi najgloblja točka
Tržaškega zaliva, imenovana tudi podvodni Triglav. Podvodni svet tega območja
pa je zaradi svoje pestrosti zavarovan kot naravni spomenik.
 |
Pogled na morje z Rt-a Madona, foto Tina Centrih Genov |
Tina Centrih
Genov, višja naravovarstvena svetovalka
na Zavodu za varstvo narave Organizacijska enota Piran.
 |
Tina Centrih Genov, foto osebni arhiv Tina Centrih Genov |
Piranska Punta oziroma morje, ki jo obdaja, pa je pomembno
tudi za delfine. V društvu Morigenos
Piran že 20 let preučujejo populacijo delfinov v Tržaškem zalivu, pove predsednik
tega društva dr. Tilen Genov.
 |
Dr. Tilen Genov, foto Ana Kovač- siol.net |
Delfini
 |
Delfini ob Punti, foto Morigenos |
 |
Foto Morigenos |
Komentarji
Objavite komentar