-

 Ljubljansko obzidje

Ljubljana je imela vsaj tri  obzidja, prvi tak objekt, ki je varoval tudi prvo znano naselbino je bil na grajskem griču. Glede na doslej odkrite arheološke ostanke naj bi šlo za utrjeno gradišče na vzpetini z dokaj dobro možnostjo obrambe s pomočjo nasipov in lesenih palisad. Drugo pomembno obzidje je bilo  postavljeno ob graditvi antične Emone, ki  je bila skrbno načrtovano, urejeno mesto po pravilih rimskih merilcev in gradbincev. Emona je imela obzidje z dvojnimi obrambnimi jarki, zanimivo pa je, da so del tega vzhodnega obzidja v današnji Vegovi ulici  uporabili tudi v srednjem veku. In srednjeveško obzidje Ljubljane bomo odkrivali v oddaji Sledi časa v nedeljo 9. 12. 2023, ob 17,20h, Prvi program Radio Slovenija.  
Valvazorjeva upodobitev Ljubljane, vir: wikipedija.si

Zgodovina srednjeveškega obzidja Ljubljane se začne nekako po propadu antične Emone, saj so tedanji prebivalci svojo naselbino preselili na desni breg Ljubljanice neposredno pod grajskim gričem, podobno kot v prazgodovini. Sicer pa so izkoristili tudi ostanke rimske Emone na Novem trgu, nam je povedal Martin Horvat, arheolog,  vodja dokumentacijske službe, kustodiat za srednji vek v Mestnem muzeju Ljubljana.

Martin Horvat, foto Jaka Gaser

Karta srednjeveške Ljubljane, arhiv Martin Horvat




Emonsko obzidje in srednjeveško obzidje, vir:https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/publication/18706/castrumleibach-e.pdf

Gojko Zupan sekretar v INDOK centru, direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo nam je povedal, da je mogoče srednjeveško Ljubljano spoznati ne samo skozi ostanke obzidja, ampak tudi z natančnim pregledom mestnega urbanizma. Vrh tega je na eni strani ljubljanski grad, na drugi strani pa Šance, ki jih je delno predelal arhitekt Jože Plečnik. Sledi  obzidja so nato vidne spet ob Zmajskem mostu tik za Marovo hišo, ki ima za mnoge nerazumljivo slepo steno usmerjeno proti tržnici.

Gojko Zupan, foto Milan Trobič

Ob razpravah o ljubljanskem srednjeveškem obzidju dr. David Petelin zgodovinar, ki se ukvarja z zgodovino Ljubljane pravi, da se začetki identitete mesta začnejo s pravnim rojstvom Ljubljane.

Dr, David Petelin, Arhiv David Petelin

Doc. Rok Žnidaršič arhitekt, podžupan Mestne občine Ljubljana. Pravi, da so ostanki ljubljanskega srednjeveškega obzidja izjemno poetična tema, ki jo lahko vidimo skozi Plečnikova dela njegove obnove  predvsem  Zoisove in Vegove ulice.

Doc Rok Žnidaršič foto Stanko Gruden

Vrata
Srednjeveška Ljubljana je imela 6 mestnih vrat in 2 mostova. Več o razovju in posebnostih pa boste slišali v oddaji. 

Mestni špital in mestna vrata, F. van Ouden Allen, ok 1660




Točke, kjer so bila mestna vrata, vir: https://drjamtravels.blog/sl/srednjeveska-ljubljana-3v1/






Danes

Ostanki antične Emone so nekako  v prvem planu turistične ponudbe Ljubljane. Vendar pa ne smemo pozabiti tudi na srednjeveško zgodbo Ljubljane


Arheološka izkopavanja obrambnega jarka in barbakana (1527-1533) pred Frančiškanskimi (Kloštrskimi) vrati na izteku Vodnikovega trga (Tržnica), foto Martin Horvat



Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič


 



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več