-

 Ljubljansko obzidje

Ljubljana je imela vsaj tri  obzidja, prvi tak objekt, ki je varoval tudi prvo znano naselbino je bil na grajskem griču. Glede na doslej odkrite arheološke ostanke naj bi šlo za utrjeno gradišče na vzpetini z dokaj dobro možnostjo obrambe s pomočjo nasipov in lesenih palisad. Drugo pomembno obzidje je bilo  postavljeno ob graditvi antične Emone, ki  je bila skrbno načrtovano, urejeno mesto po pravilih rimskih merilcev in gradbincev. Emona je imela obzidje z dvojnimi obrambnimi jarki, zanimivo pa je, da so del tega vzhodnega obzidja v današnji Vegovi ulici  uporabili tudi v srednjem veku. In srednjeveško obzidje Ljubljane bomo odkrivali v oddaji Sledi časa v nedeljo 9. 12. 2023, ob 17,20h, Prvi program Radio Slovenija.  
Valvazorjeva upodobitev Ljubljane, vir: wikipedija.si

Zgodovina srednjeveškega obzidja Ljubljane se začne nekako po propadu antične Emone, saj so tedanji prebivalci svojo naselbino preselili na desni breg Ljubljanice neposredno pod grajskim gričem, podobno kot v prazgodovini. Sicer pa so izkoristili tudi ostanke rimske Emone na Novem trgu, nam je povedal Martin Horvat, arheolog,  vodja dokumentacijske službe, kustodiat za srednji vek v Mestnem muzeju Ljubljana.

Martin Horvat, foto Jaka Gaser

Karta srednjeveške Ljubljane, arhiv Martin Horvat




Emonsko obzidje in srednjeveško obzidje, vir:https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/publication/18706/castrumleibach-e.pdf

Gojko Zupan sekretar v INDOK centru, direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo nam je povedal, da je mogoče srednjeveško Ljubljano spoznati ne samo skozi ostanke obzidja, ampak tudi z natančnim pregledom mestnega urbanizma. Vrh tega je na eni strani ljubljanski grad, na drugi strani pa Šance, ki jih je delno predelal arhitekt Jože Plečnik. Sledi  obzidja so nato vidne spet ob Zmajskem mostu tik za Marovo hišo, ki ima za mnoge nerazumljivo slepo steno usmerjeno proti tržnici.

Gojko Zupan, foto Milan Trobič

Ob razpravah o ljubljanskem srednjeveškem obzidju dr. David Petelin zgodovinar, ki se ukvarja z zgodovino Ljubljane pravi, da se začetki identitete mesta začnejo s pravnim rojstvom Ljubljane.

Dr, David Petelin, Arhiv David Petelin

Doc. Rok Žnidaršič arhitekt, podžupan Mestne občine Ljubljana. Pravi, da so ostanki ljubljanskega srednjeveškega obzidja izjemno poetična tema, ki jo lahko vidimo skozi Plečnikova dela njegove obnove  predvsem  Zoisove in Vegove ulice.

Doc Rok Žnidaršič foto Stanko Gruden

Vrata
Srednjeveška Ljubljana je imela 6 mestnih vrat in 2 mostova. Več o razovju in posebnostih pa boste slišali v oddaji. 

Mestni špital in mestna vrata, F. van Ouden Allen, ok 1660




Točke, kjer so bila mestna vrata, vir: https://drjamtravels.blog/sl/srednjeveska-ljubljana-3v1/






Danes

Ostanki antične Emone so nekako  v prvem planu turistične ponudbe Ljubljane. Vendar pa ne smemo pozabiti tudi na srednjeveško zgodbo Ljubljane


Arheološka izkopavanja obrambnega jarka in barbakana (1527-1533) pred Frančiškanskimi (Kloštrskimi) vrati na izteku Vodnikovega trga (Tržnica), foto Martin Horvat



Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič

Foto, Milan Trobič


 



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Nataša Dolejši. Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije, in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katerega rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi v soboto 4. januarja 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Sejem Flora, obiskovalka, stojnica Šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, 2023, foto arhiv N...
Preberite več
-
Slika
 Matjaž Žigon. Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in raznolikega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon bo gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 9.11.2024, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Potep po Veroni, foto arhiv Matja...
Preberite več