-

 Gorske bukve

Najbrž bi marsikdo pomislil, da bomo govorili o kakšni redki drevesni vrsti, ki si zasluži posebno pozornost. Vendar pa to ne bo tako. Leta 1582 je župnijski vikar Andrej Recelj na Raki pri Krškem prevedel  štajerski vinogradniški ali gorski zakon iz leta 1543.  Recljev prevod pa je znan pod imenom Gorske bukve. To  je najstarejše ohranjeno slovensko zakonsko besedilo in najobsežnejše ohranjeno slovensko besedilo kakega katoliškega avtorja iz obdobja, ko so slovenski protestanti vzpostavili slovenski knjižni jezik. Prinaša pa tudi bogato besedišče, ki ga je prevajalec črpal iz ljudskih izrazov v zvezi z vinogradništvom ter iz tradicije ustnega sodstva, zlasti gorskega prava, v okviru katerega se je izoblikovalo slovensko pravno izrazje. Tako so med drugim zapisali ob izidu kritičnih prepisov in jezikovnih posodobitev Gorskih bukev leta 2022. In o Gorskih bukvah bomo govorili tudi v oddaji Sledi časa, v nedeljo 22.10.2023, Prvi program Radio Slovenija. 

Na Inštitutu za slovenski jezi Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so leta 2022 prevedli Recljeve Gorske bukve v sodobni jezik in tako so te zdaj lažje dostopne širši javnosti. Zahtevno delo je začel dr. Kozma Ahačič in končala urednica dr. Alenka Jelovšek, raziskovalka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

 


Sicer pa so Gorske bukve dobile svoje ime po vinogradniških zemljiščih, ki  ležijo na  pobočjih hribov in so jih nekoč imenovali gora.  Ta izraz  mnogi uporabljajo še  dandanes, saj  marsikje pravijo, da grejo v goro, gorco, namesto "v vinograd". Vse skupaj  ima zanimive temelje, nam je povedal  zgodovinar dr. Stane Granda.
V oddaji sta sogovornika tudi dr. Stane Granda zgodovinar  in prof. dr. Janez Bogataj etnolog.
Prof. dr. Janez Bogataj in dr. Stane Gradna; vir:https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kazen-placali-z-vinom-ali-odrezanim-usesom-foto/

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj ocenjuje, da je izdaja monografije Gorskih bukve izjemen podvig, kjer gre zasluga zgodovinarju dr. Stanetu Grandi, ki je tudi sam vinogradnik. Pri projektu pa so bili pomembni tudi  vinogradniki in drugi v lokalnem okolju na Raki na Dolenjskem.

Foto Ivan Vizlar, vir: https://www.posavskiobzornik.si/novice/%E2%80%8Bna-16-cvickovem-veceru-predstavili-gorske-bukve-94181



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Nataša Dolejši. Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije, in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se pogosto dogaja, da zaradi takšnih in drugačnih interesov izginjajo mestni nasadi in stara drevesa, kar siromaši krajino in slabša kakovost življenja v urbanih okoljih. Nataša Dolejši živi v Velenju, za katerega rečejo, da je nastalo v parku, pa vendar je to mesto izoblikovala industrija. To pa pomeni, da je skrb za zeleno okolje še toliko večja. Natašo Dolejši bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi v soboto 4. januarja 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Sejem Flora, obiskovalka, stojnica Šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, 2023, foto arhiv N...
Preberite več
-
Slika
 Matjaž Žigon. Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in raznolikega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon bo gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 9.11.2024, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Potep po Veroni, foto arhiv Matja...
Preberite več