-

 GOZDNA KNJIŽNICA

Lani so ob koncu Tedna gozdov in Tedna vseživljenjskega učenja v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu odprli prvo gozdno knjižnico v Sloveniji, ki je bila zgrajena v okviru projekta Herbalium ‒ prostor narave, zdravja in dobrega počutja, ki ga je organizirala občina Škocjan na Dolenjskem. V sklopu tega projekta so uredili tudi gledališče v gozdu, čutno gozdno pot, geološki stolpec, energijski krog, učni čebelnjak in lesena gibalna igrala. Tako je nastala gozdna učilnica, v kateri so za posamezne točke uporabili  material iz okolice. Ponekod pa so tudi zasadili avtohtone drevesne vrste, zelišča in medovite rastline. Kot nadgradnja in dopolnilo je, kot smo omenili, nastala tudi gozdna knjižnica. V njej  prevladujejo  knjige o naravi, gozdu, pa tudi osebni rasti in samooskrbi. 
Projekt Herbalium in gozdno knjižnico bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 8. 10. 2023, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija. 
Gozdna knjižnica, foto Rok Petančič

 
Gozdna knjižnica, foto Rok Petančič

Gozdna knjižnica, foto Rok Petančič



foto Rok Petančič

foto Rok Petančič

foto Rok Petančič

Ob odprtju, foto Rok Petančič

Odprtje gozdne knjižnice, foto Rok Petančič


Sogovornika

Rok Petančič vodja Zeliščarskega centar Herbalium in idejni oče gozdne knjižnice Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Rok Petančič, Jože Prah, foto Milan Trobič

Center Herbalium

Leta 2019 so v kraju Zagrad v občini Škocjan na Dolenjskem odprli Zeliščni center za jugovzhodno Slovenijo in  ob tem so bili postavljeni tudi temelji za razmišljanje, kaj bi temu središču še lahko dodali, da bi ga približali ljudem, nam je povedal Rok Petančič, vodja Zeliščnega centra Herbalium.

Center, foto Milan Trobič

Zeliščarski center, foto Milan Trobič



Pregledno, foto Milan Trobič

Ograja, foto Milan Trobič

Zeliščarski center Herbalium je sodobno urejen, v njem lahko organizirane skupine izvajajo najrazličnejše izobraževalne delavnice: od spoznavanja do uporabe zelišč. Tu sta prostor za različna predavanja in manjša prodajalna izdelkov iz Zagrada in okolice. Celotno območje je veliko 8 hektarjev in v središču je izhodišče za krožno pot. 

Krožna pot

Pot,foto Milan Trobič 

Smerokaz, foto Milan Trobič

Energijski krog, foto Milan Trobič

Leseno, foto Milan Trobič

Lesena igrala, foto Milan Trobič

Geološki prerez, foto Milan Trobič

Vrba, foto Milan Trobič
Območje, po katerem gre energijska pot z označenimi točkami,  so  morali očistiti, hkrati pa so v prostor posegli z zasaditvami rastlin in dreves na mokrišču. Poleg tega se držijo načela  pozne košnje travnikov. To je na marsikaterem predelu zelo težko doseči. 


Napis,foto Milan Trobič 

Gozd in potok, foto Milan Trobič

V objemu zelenja, foto Milan Trobič

Skriti zakladi, foto Milan Trobič

Nostalgija, foto Milan Trobič

Rešena hiša, foto Milan Trobič

Nekoč, foto Milan Trobič

Mostiček, foto Milan Trobič

Gozdno gledališče, foto Milan Trobič

Skrb za ptice, foto Milan Trobič

Energijska točka, foto Milan Trobič

Rok Petančič, foto Milan Trobič

Od ideje do izvedbe, foto Milan Trobič

Pogledi, foto Milan Trobič

Na okenski polici, foto Milan Trobič

Popestritve, foto Milan Trobič

Vse kar vabi k branju..., foto Milan Trobič

V objemu gozda, foto Milan Trobič

Grede z zelišči, foto Milan Trobič

Energijski krog, foto Milan Trobič

V razmislek

Gozd je vrednota, ki se je ponekod premalo zavedajo. Namesto da bi podpirali projekte, ki dajejo ljudem pozabljeno vedenje o tem, kako zdravilni in terapevtski so učinki dreves in gozda v celoti,  v interesu minljivega kapitala raje uničujejo gozdove in jih spreminjajo v poslovne cone in podobno. Zato je tu aktuelen izrek, ki gre nekako takole: " Ko bodo posekali zadnej drevo, bodo spoznali, da se denarja ne da jesti..."
Ta zapis, fotografije in oddaja o prvi gozdni knjižnici,  je le kamenček v mozaiku zavedanja, da je gozd izjemno bogastvo.






Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sesta...
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Ra...
Preberite več