-

 Frančiškanska knjižnica.

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in ostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so nato ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 8. decembra 2024, ob 14,30h na Prve programu Radia Slovenija. 

Cerkev Marijinega oznanjenja,  Ljubljana, 2024, foto Milan Trobič 

Cerkev in samostanski del, Ljubljana, 2024, foto Milan Trobič


Informacijske table, 2024, foto Milan Trobič

Stopnišče, 2024, foto Milan Trobič

Smerokaz, 2024, foto Milan Trobič


Vhod v samostan, cerkev in muzej, 2024, foto Milan Trobič

Sogovornika

Mag. Jan Bogataj Dominik, 2023, foto Tatjana Splichar

Mag. Jan Dominik Bogataj, samostanski knjižničar in kustos muzeja, ki od leta 2022 opravlja tudi službo provincialnega knjižničarja in arhivarja v okviru Slovenske frančiškanske province.



Dr. Sonja Svoljšak, 2024, foto Milan Trobič

Dr. Sonja Svoljšak je leta 2009 doktorirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Istega leta se je zaposlila v Zbirki starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice. V svojem raziskovalnem delu se posveča knjigi in knjižnici kot kulturno zgodovinskemu fenomenu, s posebnim poudarkom na proveniencah oziroma rekonstrukcijah historičnih zbirk, dekorativnih vezavah in katalogizaciji starejšega knjižnega gradiva.

Muzej


Muzej, del Baragove zbirke, 2023, foto Tatjana Splichar

Pinakoteka, sistematično urejna zbirka slik, 2023, foto Tatjana Splichar

Knjižnica

Frančiškanska knjižnica je najstarejša knjižnična ustanova na Slovenskem, ki stalno deluje, saj korenine njenega delovanja segajo v sredino 13. stoletja. Po ocena naj bi knjižnica obsegala več kot 70.000 enot, vendar pa ta številka najbrž ni dokončna.

foto Tatjana Splichar

Pomemben del  frnačiškanske knjižnice, ali  lahko bi rekli temlej,  je zbirka, ki jo je zbral pater Žiga Škerpin v 17. stoletju. Pri teh nakupih so mu denarno pomagali različni sponzorji od Ljubljanskega magistrata, plemiških rodbin Auersperg, Lichtenberg do Michelangela Zoisa, očeta Žiga Zoisa. Škerpinov del obsega 1300 naslovov in približno 27000 zvezkov.

Mag. Jan Dominik Bogataj, 2023, foto Tatjana Splichar

foto Tatjana Splichar

Kako pomembna je bila frančiškanska knjižnica, izvemo tudi iz zamisli Antona Tomaža Linharta in širše skupine ljudi, da bi frančiškansko knjižnico kar priključili načrtovani javni oziroma licejski študijski knjižnici leta 1784.

foto Tatjana Splichar

Zakladi

Podpis Primoža Trubarja v Dalmatinovi Bibliji, 2023, foto Tatjana Splichar

Dalmatinova Bibilija, 2023, foto Tatjana Splichar

Podpis Franceta Prešerna, 2023,  foto Tatjana Splichar


https://youtu.be/7k6bpvPuSME

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sesta...
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/i...
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Ra...
Preberite več