-

 Zoisova zbirka mineralov. 

Baron Žiga Zois plemeniti Edelstein je bil eden najpomembnejših slovenskih razsvetljencev, mecen, podjetnik, fužinar, zoolog, mineralog, botanik in najbogatejši Slovenec tistega časa. Med številnimi dejavnostmi, s katerimi se je ukvarjal, je bilo zelo pomembno njegovo zbiranje mineralov, rudnin in fosilov,  saj je tako nastala njegova zbirka mineralov, ki je veljala za eno največjih v tedanji srednji Evropi. Zois je zbiral minerale na različne načine. Po očetu je podedoval  železarne, fužine in rudnike in zato je marsikje iskal železovo rudo ali bobovec ne samo na Gorenjskem, ampak tudi drugod po Sloveniji. Finančno je podpiral odprave na najvišje slovenske alpske vrhove, med njimi večkrat na Triglav. Poleg tega je, dokler mu je zdravje dopuščalo, potoval po svetu. Na teh potovanjih se je seznanjal z metodami taljenja železove rude, z morebitnimi novimi nahajališči  in podobno. Ob tem ni čudno, da so ga prevzeli kristali in minerali, to pa dokazuje njegova obširna zbirka mineralov, kamnin in kristalov, ki jo bomo spoznali v oddaji Sledi časa v nedeljo 17. 3. 2024, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija.  

Oddajo lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175030888

Zbirka, foto arhiv  Prirodoslovni muzej Slovenije

Sogovorniki

Dr. Miha Jeršek, foto Arhiv Miha Jeršek


Prof. dr. Mihael Brenčič, Arhiv Mihael Brenčič


Dr. Goran Schmidt pred rudnikom Kovaški vrh pri Zrečah, foto Davorin Založnik

Zbirka

V Zoisovi zbirki mineralov so tudi fosili, okamnine in tako imenovani plemeniti kamni. Del teh primerkov je Zois kupoval, del pa jih je tudi prodajal in menjal z drugimi zbiralci in mineralogi tedanjega časa. Po ocenah naj bi bilo v Zoisovi zbirki 5000 primerkov. Razdeljena je bil na dve enoti, pove dr. Miha Jeršek, direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Za prvo enoto se ne ve natančno, kje je, večji del druge enote pa je shranjen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Ta zbirka je bila tudi ena izmed ustanovnih zbirk prvega muzeja na Slovenskem, Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili leta 1821, javno  so zbirko predstavili leta 1831.

Zbirka, foto arhiv  Prirodoslovni muzej Slovenije

Zoisov diamant, Brazilija, foto Igor Dolinar

Zeleni beril, Ural, foto Ciril Mlinar

Jantar, Baltik  foro Ciril Mlinar

Moder halit, Nemčija, foto Miha Jeršek

Kremen s fantomi, Črni Vrh, zbirka PMS, foto Miha Jeršek

Zlato, Romunija, foto Miha Jeršek

Tektonska drsa s cinobaritom Idrija, foto Miha Jeršek

Mineral zoisit, foto arhiv Prirodoslovni muzej Slovenije

Zoisit, Svinja planina, foto Matjaž Učakar

Zois

Zois je finančno podpiral raziskave in odprave na najvišje vrhove slovenskih Alp. Svoje rudarje pošiljal tudi na  nižje-ležeče vrhove in planine nam je povedal Dr. Goran Schmidt ljubiteljski raziskovalec in poznavalec rudnikov. Zoisovo zanimanje za minerale pa je tesno povezano z njegovim železarstvom, fužinarstvom in rudarstvom. Tako je imel v lasti tri velika rudišča, kjer so kopali ali pa tudi nabirali železovo rudo.

Iz članka Goran Schmidt, v reviji Scopolia, 2015,  vir: https://www.zobodat.at/pdf/Scopolia_85_0001-0142.pdf




Iz članka Goran Schmidt, v reviji Scopolia, 2015,  vir: https://www.zobodat.at/pdf/Scopolia_85_0001-0142.pdf




Zoisova graščina in fužine v Bohinjski Bistrici, vir: https://museu.ms/collection/object/19410/zoisova-grascina-in-fuzine-v-bohinjski-bistrici?pUnitId=17

Zois je  svojim nadzornikom naročil, naj pišejo svcoja poročila o rudarjenju in razskovanjih podzemlja  v slovenščini, zanimivo je , da so ga zanimali tudi načini in postopki odkrivanja rude. 
Slovenska pisma rudarskega nadzornika Lukasa Polca Sigismondu (Žigu) Zoisu v letih od 1789 do 1798, avtor Goran Schmidt, vir: https://www.zobodat.at/pdf/Scopolia_85_0001-0142.pdf



Ob  spoznavanju zbirke mineralov se postavlja vprašanje, kakšna  je bil vloga barona Žige Zoisa v naravoslovju. Prof. dr. Mihael Brenčič, redni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, meni, da je bil Zois tipičen razsvetljenski izobraženec, ki je izviral iz premožne trgovske in podjetniške družine. V Zoisovih dopisovanjih je za naravoslovno področje najzanimivejši del, ki se nanaša na vprašanja montanistike, ali kot to danes pojmujemo, geologije, mineralogije, metalurgije in rudarstva.

Zosiova fužina, iz članka Gore in ljudje,  Janez Pikon- Zoisove fužine v Bohinju, vir: https://www.gore-ljudje.si/arhiv/zoisove-fuzine-v-bohinju

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več