- december 27, 2023

December premožnih

Ob božičnem drevescu, meščanska družina, foto AV, zasebna last

Advent, veseli december, miklavževanje, Božiček, dedek Mraz, silvestrovanje in še druga manj znana ali celo že pozabljena praznovanja zaznamujejo prehod iz starega v novo koledarsko leto. In ker smo ljudje radovedna bitja, nas seveda zanima, kako vse te praznike praznujejo širom po svetu, v različnih kulturah, pa tudi kaj počnejo naši sosedje. Tu pa nastane zagata. V najrazličnejših zapisih, filmih in podobno lahko izvemo tako rekoč vse o šegah in navadah najširšega sloja prebivalcev, zadeva pa se postavi na glavo, če hočemo izvedeti, kako so decembrski čas preživljali v najpremožnejših plemiških in meščanskih družinah na Slovenskem. Kot da tega sloja prebivalcev pri nas ni bilo in kot da njihovo vsakdanje in praznično življenje ni za seboj pustilo nobenih sledi. In ko so pri odkrivanju tega odkimavali predstavniki strok, nas je to samo še spodbudilo, da smo šli na pot iskanja pozabljenih drobcev spominov o tem, kako so december nekoč preživljali plemiči in bogati meščani. Zaveso pozabe bomo odškrnili v oddaji Sledi časa, na zadnji dan starega leta, v nedeljo 31.12. 2023, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Ob božičnem drevescu, meščanska družina, foto AV, zasebna last

Drobci

Iskanje drobcev pričevanj bomo začeli v dvorcu Hassberg ali Hošperk v Planini pri Postojni. Predhodnik tega dvorca je stal na istoimenskem hribu, v 17. stoletju pa so pod njegovimi razvalinami v podnožju hriba zgradili nov dvorec. Ta je nekajkrat menjal lastnike in nazadnje so ga leta 1846 kupili predstavniki ene najvplivnejših avstrijskih plemiških družin knezi Windischgrätzi.

Grad Hassberg ali Hošperk, Planina pri Rakeku, razglednica, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Windischgr%C3%A4tzi#/media/Slika:Postcard_of_Haasberg_Mansion.jpg

Ti so imeli poleg Hošperka v lasti še nekaj gradov in dvorcev. In ko iščemo podatke o tem, kaj se je dogajalo ob koncu leta na dvorcih, smo bolj ali manj vezani na posredne vire. Dr. Tanja Žigon, prevajalka in zgodovinarka s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Dr. Tanja Žigo, foto vir: https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/tanja-zigon

Iskali smo naprej. In naleteli smo na nekaj podatkov o tem, kar se je dogajalo na gradu Snežnik. Janja Urbiha Kozarka, lokalna turistična vodnica, ljubiteljska raziskovalka iz vasi Kozarišče ob gradu Snežnik, pravi, da se je v najrazličnejših zapisih ohranilo kar nekaj spominov na čas med letom.

Janja Urbiha Kozarka, foto Borut

Pozimi pa člani plemiške družine Schönburg-Waldenburg v gradu Snežnik niso prebivali. Kljub vsemu se je ohranil zapis o času božično-novoletnih praznikov, ki ga je napisal oskrbnik veleposestva gradu Snežnik Henrik Schollmayer.

Heinrich von Schollmayer Lichtenberg 1885, vir:https://www.payne.cz/3xS43787/SchollmayerHeinrich.htm

December je bil tudi na gradu Snežnik čas obdarovanja. Kako je to potekalo pa izveste v oddaji.

Meščani

Tudi iskanje podatkov o tem, kako so nekoč silvestrovali premožni meščani, ni prineslo velikih odkritij. Podobno kot pri plemičih, grajskih oskrbnikih in uradnikih je bil tudi tu decembrski čas umirjen.

Angelika Hribar, foto Goran Antley, vir: https://www.metropolitan.si/scena/intervju-z-angeliko-hribar-vnukinjo-lastnikov-tovarn-sumi-in-pletenina/

Na omembe praznovanj v eni izmed zelo premožnih družin Josipa Gorupa, ki je sicer živel na Reki na Hrvaškem, je naletela Angelika Hribar, ki je poleg že omenjenih spominov oskrbnika Schollmayerja na gradu Snežnik prevedla tudi dnevnik Milene Gorup. Sicer pa je bil Josip Gorup rojen v Slavini, v revni družini, in je bil v sorodu s tedaj enim najbogatejših Slovencev Josipom Kalistrom plemenitim Slavinskim.

Zapis iz dnevnika Milene Gorup, vir: https://kronika.zzds.si/kronika/issue/view/72/46

Ob iskanju podatkov o tem, kako so nekoč praznovali decembrski čas najbogatejši, ne smemo pozabiti, da so v Ljubljani izumili izraz veseli december konec 80. let. Do tega je zelo kritičen prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, ki meni, da so tako odrezali vejo kulturnih povezav in prekrili še danes v večini držav po svetu uveljavljeno ime adventni čas ne glede na verske razsežnosti tega imena.

Prof. dr. Janez Bogataj, foto Miran Hladnik – http://slov.si/mh/galerije/galeri232/index.html

Poklicali smo mnoge zgodovinarje, ki o temi, ki nas zanima niso vedeli nič ali pa le kakšno malenkost. Zgodovinar dr. Dušan Kos pa nam je pisal, da se božični večer in silvestrovo nista niti med plemstvom praznovala tako pompozno, kot ju povprečen zahodnjak praznuje danes. O božičnih polnočnicah sicer ni govora, a hkrati tudi ni zasledil omemb kakšnih večjih veseljačenj za silvestrovo. Za božični večer se ni hodilo v goste oziroma na zabave: ljudje so se od poznega popoldneva naprej zadrževali doma z družino, morda z najbližjimi sorodniki. Podobno je veljalo za silvestrovo, a so se tedaj nekatere manjše družbice zbirale v zasebnih stanovanjih: šlo je za najtesnejše prijatelje in sorodnike, ki so tam malo klepetali in igrali družabne igre, najbrž tudi kaj pojedli in popili, a zelo zmerno. Na božični in novoletni dan, oba sta bila zapovedana praznika, so se prijatelji in sorodniki, seveda lokalno zelo omejeno, praviloma na kratko obiskali zaradi osebnega voščenja, zlasti na božični dan pa so mnogi odrasli tudi odšli k maši, zlasti starejši, res pa ne vsi, je še zapisal dr. Dušan Kos.