-

 Rabljeva senca

Mučenje, okrutne javne usmrtitve, zažig obsojenk in obsojencev na grmadi, razčetverjenje, sekanje udov, javno sramotenje, vse to in še veliko podobnih dejanj je v imenu višjih ciljev, vere, zakona in reda, države in vladarja, opravljal rabelj ali krvnik. Mogoče se nam včasih zazdi, da je njegova vloga nek ostanek temačne preteklosti, vendar pa žal ni tako. Dokazov za to je ogromno. In kdo je bil v tem nenehnem teatru groze rabelj ali krvnik? Poklic rablja je bil vezan na družinsko tradicijo in se je dedoval iz roda v rod. Tako lahko zasledimo, da so za svojo obrt imeli tudi svoje pečate. Vendar pa so jih skupaj z njihovimi sorodniki in nasledniki vse do 19. stoletja obravnavali kot nepoštene ljudi in so jim odrekali cehovske in meščanske pravice. Zato so morali bivati na obrobju mesta. Poleg tega, da so se jih ljudje bali, pa so se k njim zatekali po pomoč, saj so rabljem pripisoval magične moči. 
Rabljevo senco bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 24. 9. 2023, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija. 
Petropavlovska trdnjava, Sankt Petersburg, vir: https://www.hippopx.com/hr/museum-the-peter-and-paul-fortress-executioner-history-sculpture-212201

Sogovorniki

Z rablji zgodovina ni kar pometla, kot radi rečemo, njihova prisotnost ždi kot senca, ki se pojavi v različnih zapisih – od spominov samih rabljev do opisov v znanstvenih monografijah. 

Dr. Matevž Košir, Arhiv Republike Slovenije, foto zasebni arhiv

Dr. Irena Žmuc, foto Andrej Peunik
Dr. Dragica Čeč, Znanstveno raziskovalni center Koper, foto zasebni arhiv

Rabelj ali krvnik

V oddaji bomo podrobneje predstavili rablja, zato dodajam le zapis izročila, ki sem ga objavil v knjigi- Še vedno na prepihu, str. 174, :

RABELJ                                                                                                                    354.

Med biriče so v Planini, prištevali tudi rablja Freimanna. Ta je imel svojo hišo na hribu Junetu. Opravljal je vsa rabeljska dela, poleg tega pa je v sili zdravil tudi ljudi, zagovarjal uroke in kačje ugrize. Zdravil je z zelišči, vzroke bolezni pa je ugotavljal iz urina, prav tako kakor konjederec. Če je kdo moral zaradi bolezni stopiti v rabljevo hišo, so ga preden je prestopil prag, poškropili z blagoslovljeno vodo. Rabelj je bil tudi vedeževalec. Ker je moral včasih mučiti čarovnice, so ljudje govorili, da marsikaj ve o prihodnost.  Ko je v Planini umrl  ta, zadnji rabelj, ga ni nihče hotel pokopati. Njegovo truplo je ležalo v koči na Junetu nepokopano, skoraj eno leto; in potem so vojaki pokopali suhe kosti. Koča na Junetu je razpadla in tudi spomni na rablja je med ljudmi skoraj utonil.

Planina pri Rakeku, 1953-1955

To je zanimivo izročilo, ki ga je Francetu Baragi pripovedoval Janko Katern iz Planine.

Simbolična slika, vir: https://www.mladina.si/213411/rabelj-ki-je-usmrtil-394-ljudi


 Srednjeveške usmrtitve, vir: https://www.medievalists.net/2017/11/medieval-executions-view-scaffold/









Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več