Rabljeva senca

Mučenje, okrutne javne usmrtitve, zažig obsojenk in obsojencev na grmadi, razčetverjenje, sekanje udov, javno sramotenje, vse to in še veliko podobnih dejanj je v imenu višjih ciljev, vere, zakona in reda, države in vladarja, opravljal rabelj ali krvnik. Mogoče se nam včasih zazdi, da je njegova vloga nek ostanek temačne preteklosti, vendar pa žal ni tako. Dokazov za to je ogromno. In kdo je bil v tem nenehnem teatru groze rabelj ali krvnik? Poklic rablja je bil vezan na družinsko tradicijo in se je dedoval iz roda v rod. Tako lahko zasledimo, da so za svojo obrt imeli tudi svoje pečate. Vendar pa so jih skupaj z njihovimi sorodniki in nasledniki vse do 19. stoletja obravnavali kot nepoštene ljudi in so jim odrekali cehovske in meščanske pravice. Zato so morali bivati na obrobju mesta. Poleg tega, da so se jih ljudje bali, pa so se k njim zatekali po pomoč, saj so rabljem pripisoval magične moči. 

Rabljevo senco bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 24. 9. 2023, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija. 

Petropavlovska trdnjava, Sankt Petersburg, vir: https://www.hippopx.com/hr/museum-the-peter-and-paul-fortress-executioner-history-sculpture-212201

Sogovorniki

Z rablji zgodovina ni kar pometla, kot radi rečemo, njihova prisotnost ždi kot senca, ki se pojavi v različnih zapisih – od spominov samih rabljev do opisov v znanstvenih monografijah. 

Dr. Matevž Košir, Arhiv Republike Slovenije, foto zasebni arhiv

Dr. Irena Žmuc, foto Andrej Peunik

Dr. Dragica Čeč, Znanstveno raziskovalni center Koper, foto zasebni arhiv

Rabelj ali krvnik

V oddaji bomo podrobneje predstavili rablja, zato dodajam le zapis izročila, ki sem ga objavil v knjigi- Še vedno na prepihu, str. 174, :

RABELJ                                                                                                                    354.

Med biriče so v Planini, prištevali tudi rablja Freimanna. Ta je imel svojo hišo na hribu Junetu. Opravljal je vsa rabeljska dela, poleg tega pa je v sili zdravil tudi ljudi, zagovarjal uroke in kačje ugrize. Zdravil je z zelišči, vzroke bolezni pa je ugotavljal iz urina, prav tako kakor konjederec. Če je kdo moral zaradi bolezni stopiti v rabljevo hišo, so ga preden je prestopil prag, poškropili z blagoslovljeno vodo. Rabelj je bil tudi vedeževalec. Ker je moral včasih mučiti čarovnice, so ljudje govorili, da marsikaj ve o prihodnost.  Ko je v Planini umrl  ta, zadnji rabelj, ga ni nihče hotel pokopati. Njegovo truplo je ležalo v koči na Junetu nepokopano, skoraj eno leto; in potem so vojaki pokopali suhe kosti. Koča na Junetu je razpadla in tudi spomni na rablja je med ljudmi skoraj utonil.

Planina pri Rakeku, 1953-1955

To je zanimivo izročilo, ki ga je Francetu Baragi pripovedoval Janko Katern iz Planine.

Simbolična slika, vir: https://www.mladina.si/213411/rabelj-ki-je-usmrtil-394-ljudi

 Srednjeveške usmrtitve, vir: https://www.medievalists.net/2017/11/medieval-executions-view-scaffold/

Javne usmertitve, vir: https://www.wearethemighty.com/mighty-history/took-be-executioner-medieval-times/