Nebo- Sky

 December premožnih Ob božičnem drevescu, meščanska družina, foto AV, zasebna last Advent, veseli december, miklavževanje, Božiček, dedek Mraz, silvestrovanje in še druga manj znana ali celo že pozabljena praznovanja zaznamujejo prehod iz starega v novo koledarsko  leto. In ker smo ljudje radovedna bitja, nas seveda zanima, kako vse te praznike praznujejo širom po svetu, v različnih kulturah, pa tudi kaj počnejo naši sosedje. Tu pa nastane zagata. V najrazličnejših zapisih, filmih in podobno lahko izvemo tako rekoč vse o šegah in navadah najširšega sloja prebivalcev, zadeva pa se postavi na glavo, če hočemo izvedeti, kako so decembrski čas preživljali v najpremožnejših plemiških in meščanskih družinah na Slovenskem. Kot da tega sloja prebivalcev pri nas ni bilo in kot da njihovo vsakdanje in praznično življenje ni za seboj pustilo nobenih sledi. In ko so pri odkrivanju tega odkimavali predstavniki strok, nas je to samo še spodbudilo, da smo šli na pot iskanja pozabljenih drobcev spomin

 Zmajski most Zmajski most, razglednica žig 1908, zasebna last Ljubljana je bila že od nekdaj znana kot bela, zelena, baročna, Plečnikova ali kot recimo mesto ob reki; v zadnjem času poudarjajo, da je pravzaprav otok, obdan z vodnim tokom, in podobno. Ena izmed oznak je tudi, da je Ljubljana mesto mostov. In eden najzanimivejših je zagotovo Zmajski ali, z malo manj znanim imenom, Jubilejni most. Ta most je imel med Plečnikovimi hudo konkurenco in je postavljen prav na rob območja, ki ga zajema zaščita Unescove svetovne dediščine. To območje sega od Špice do zapornic. Zmajski most tako sodi v najvišjo kategorijo svetovne, ne samo krajevne ali državne kulturne dediščine. Ob tem je zelo pomembna njegova simbolika, ki ga povezuje z ljubljanskim grbom. Ta je imel najprej v središču utrdbo, v baročnem obdobju pa je dobil tudi na stolpu sedečo kačo ali kuščarja, ki se je v stoletjih razvil v zmaja. Ta je skupaj s svojimi tovariši na Zmajskem mostu postal simbol mesta Ljubljana. O Zmajskem mos

 Ljubljansko obzidje Ljubljana je imela vsaj tri  obzidja, prvi tak objekt, ki je varoval tudi prvo znano naselbino je bil na grajskem griču. Glede na doslej odkrite arheološke ostanke naj bi šlo za utrjeno gradišče na vzpetini z dokaj dobro možnostjo obrambe s pomočjo nasipov in lesenih palisad. Drugo pomembno obzidje je bilo  postavljeno ob graditvi antične Emone, ki  je bila skrbno načrtovano, urejeno mesto po pravilih rimskih merilcev in gradbincev. Emona je imela obzidje z dvojnimi obrambnimi jarki, zanimivo pa je, da so del tega vzhodnega obzidja v današnji Vegovi ulici  uporabili tudi v srednjem veku. I n srednjeveško obzidje Ljubljane bomo odkrivali v oddaji Sledi časa v nedeljo 9. 12. 2023, ob 17,20h, Prvi program Radio Slovenija.   Valvazorjeva upodobitev Ljubljane, vir: wikipedija.si Zgodovina srednjeveškega obzidja Ljubljane se začne nekako po propadu antične Emone, saj so tedanji prebivalci svojo naselbino preselili na desni breg Ljubljanice neposredno pod grajskim gričem,

 Cistercijanska pot Konec letošnjega septembra je zaživela Pot cistercijanov v Stični, del več kot 6300 kilometrov dolge mednarodne pohodniške poti, ki povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav. To je projekt  Cisterscapes, Cistercijanske pokrajine; v  njem sodeluje 17 partnerjev iz petih držav, med njimi tudi Slovenije. Podrobno so preučili in raziskali sledi, ki jih je v kulturni krajini v dolgih stoletjih pustilo za seboj delovanje cistercijanov. Pobudniki tega projekta prihajajo iz Nemčije, okrožja Bamberg, v katerem je cistercijanski samostan Ebrach, s projektom pa so hoteli povezati evropske partnerje. Cistercijani so bili navzoči v Evropi že od srednjega veka in to je bil že nekakšen začetek povezovanja evropske skupnosti. Pot cistercijanov v Stični v sklopu projekta cistercijanske pokrajine bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 19. 11. 2023, ob 14,30h, Prvi program Radio Slovenija. Informacijska točka, foto https://www.ivancna-gorica.si/objava/8239