Jupi! danes mi je I:S: Gradišnik sporočila, da je moja knjiga natisnjena, torej- Še vedno na prepihu, je ugledala luč sveta. Upam, da ji bodo sojenice mile!
Objave
Pred prazniki, ki se jim nekateri posmehujejo, drugi jih ne razumejo, tretji pa v teh dneh pretiravajo-tako s kupom plastičnih sveč, ki jih znosijo na grobove, kot še z marsičem drugim, je mogoče pravi trenutek, da se ozremo v preteklost. Nekateri se še spominjajo, da so hišne gospodinje v teh dneh do 1. novembra , vsak večer s prazničnim "ta boljšim" prtom prekrile mize, in na njih pustile hlebec kruha, ponekod so dodali steklenico vina, vode, in tudi sol. Po prepričanju, so se v teh dneh duše pokojnikov vračale domov, da bi vsaj enkrat letno videle, kako se godi njihovim sorodnikom. Nasploh so ljudje te dni, bolj premišljevali o končnih stvareh, in skušali tudi drug drugemu odpustiti stare zamere. Seveda pa vse le ni bilo tako "pocukrano" in idilično. Že od nekdaj so ta čas izrabili za zabave, uganjanje norčij in strašenje-tistih, "bolj ta naivnih in babjevernih". Tako so znani primeri, ko so , z alkoholom močno podkrepljeni mladci, pa tudi možaki, s...
Živali vedno znova presenečajo...že od nekdaj, 1912: Premeteni osel. Človeštvo dela oslu veliko krivico, ker ga prišteva med najneumnejše živali. Ravnatelj pariškega muzeja pripoveduje o oslu, ki so ga rabili v muzeju, da je prenašal tovore iz laboratorija, velezanimivo dogodivščino, ki kaže, kako premetena žival je. Kadar je bil osel brez posla, je bil na obzidanem dvorišču. Iz dvorišča se je pa prišlo skozi vrata na vrt, kjer so zelenele najbujnejše in sočne rastline. Osel je porabil vsako priliko, da je neopažen smuknil na vrt. In sicer najrajši tedaj, ko je popravljal zidar na dvorišču zid. Zato so naročili zidarju, naj skrbno zapira vrata na vrt. Ali vzlic temu so zopet in zopet zasačili osla na vrtu. Končno so sklenili, da opazujejo dolgoušca. Izkazalo se je, da je osel z zobmi pritisnil na kljuko, pahnil v vrata in šel na vrt. Na vrata so sedaj pritrdili zapah. Tri dni je bilo vse dobro, ali pozneje je osel dan za dnem zopet uhajal na vrt. Zopet so ga opazovali in videli...
Iz živalskih logov, pred 100 leti:..."Gos kot lovka. Neki posestnik v Strassburgu je velik prijatelj živali in ima med drugimi na svojem dvorišču gos in mačko. Mačka, lepa živalca, je nekoč ponesrečila in je od tega časa nekam trda, kar ji je posebna ovira pri lovu na vrabce. Posestnik je na svoje veliko začudenje imel priliko opazovati, kako je gos pomagala mački pri lovu na vrabce. Kadar dobi namreč gos zrnja, tedaj pusti, da pridejo vrabci in zobljejo z njo vred. Potem pa nenadoma pograbi vrabca, ki je najbolj predrzen in ki si ji je najbolj približal. Zgrabi ga in ga neusmiljeno trese in ga zažene mački, ki preži v bližini."