Škarabacarstvo
Izdelovanje bičev, ali po domače
škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo.
Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem,
velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v
Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo
v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji
razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem
delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu
izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni
Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni
pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali
stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji
Nedeljska reportaža, v nedeljo 15, junija 2025 ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.
Obrt izdelovanja
bičev se je v Opatjem selu začela v drugi polovici 19. stoletja, v te kraje
pa so jo prinesli iz Furlanije, nam je
povedal Konrad Marušič, predsednik Turističnega društva Cerje.
Izdelovanje bičev
je po propadu zadruge prevzel zasebnik.
Kazimir Marušič se spominja, da je to prevzel njegov oče, ki se je tudi sam
ukvarjal z izdelovanjem bičev. Razmere na trgih so bili težke, saj je bila
konkurenca huda. Biče so namreč izdelovali tudi
mojstri oziroma njihovi potomci v Mariboru in Celju ki so tja prišli kot begunci med prvo
svetovno vojno. Ker pa je grozilo, da bo zadruga v Opatjem selu propadla, je
vajeti prevzel Kazimirjev oče.
![]() |
Kazimir Marušič, foto Milan Trobič |
Opatje selo s svojo tradicijo izdelovanja
bičev sodi v tako imenovano butično destinacijo Miren Kras, ki leži med
Vipavsko dolino, Krasom in Goriškimi brdi. Izjemno bogastvo kulturne in naravne
dediščine z biotsko raznovrstnostjo pa pomeni tudi, da je kar 90 odstotkov
ozemlja dobilo zaščito v okviru Nature 2000. Ti kraji so uvrščeni med najbolj
trajnostne v Sloveniji in so že 5. leto zapored med 100 najbolj trajnostnimi
destinacijami na svetu. Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren
Kras.
Muzej
Hiša opajske tradicije je danes srce prikupnega kraja Opatje Selo. Že dvorišče prišepne tipično kraško zgodbo, saj je tlakovano s kamnitimi skrlami in obdano s suhim kraškim zidom, na sredini pa stoji vodnjak ali po kraško štirna, središče življenja vsake kraške hiše. Hiša izžareva kraški značaj in na razstavi popelje skozi značilne obrti iz Opatjega Sela, kjer je bilo nekoč kar 8 velikih delavnic za izdelavo bičev, domačini pa so sloveli tudi kot odlični sodarji in kamnoseki.
Kako so nekoč izdelovali biče ali škarabace za konjsko in volovsko vprego, zna pokazati sosed Janez , ki biče iz upogljivega lesa koprivovca, drevesa, ki raste samo na Miren Krasu in v Furlaniji, ljubiteljsko in kot turistične spominke izdeluje še danes. Včasih pokaže, kako lahko bič nastane s pomočjo soda za žganjekuho. Zgodovina obrti Opatjega Sela razkrivajo zbirke starih orodij in izdelkov, video projekcije in prikazi ( vir: https://www.mirenkras.si/hisa-opajske-tradicije)
Kako so nekoč izdelovali biče ali škarabace za konjsko in volovsko vprego, zna pokazati sosed Janez , ki biče iz upogljivega lesa koprivovca, drevesa, ki raste samo na Miren Krasu in v Furlaniji, ljubiteljsko in kot turistične spominke izdeluje še danes. Včasih pokaže, kako lahko bič nastane s pomočjo soda za žganjekuho. Zgodovina obrti Opatjega Sela razkrivajo zbirke starih orodij in izdelkov, video projekcije in prikazi ( vir: https://www.mirenkras.si/hisa-opajske-tradicije)
Komentarji
Objavite komentar