-

 Tri čelade.

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi iz Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke video filme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah bomo govorili v oddaji Sledi časa, v nedeljo 23. junija 2024, ob 17,20h Prvi program Radio Slovenija.  

Postavitev razstave v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, foto: Borut Križ

Projekt ali skupna razstava z naslovom Skrivnostne poti negovskih čelad  je odlično izhodišče za nadaljnje sodelovanje muzejev.

Pogled na razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, foto: Borut Križ


Razstava v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, foto: Borut Križ


Avtorska ekipa ob otvoritvi v Dolenjskem muzeju februarja 2024, od leve: Boštjan Laharnar, Matic Zupan, Janja Železnikar, Petra Stipančić, Borut Križ,  foto: Boštjan Pucelj



Čelada  Vrhpolje pri Kamniku

Čelada je postala protokolarno darilo.

Romšakova njiva (Vrhpolje pri Kamniku) na kateri je leta 1928 Kregar izoral čelado, dve železni sulični osti in železno sekiro, Arhiv MMK – Medobčinskega muzeja Kamnik


Čelada z Vrhpolja pri Kamniku (v prvi objavi je vodena pod najdišče Nevlje pri Kamniku), ko je bila še zasebni zbirki Josipa Nikolaja Sadnikarja v Kamniku (okoli leta 1950-1952),  foto M. Zadnikar. Arhiv MMK


Josip Broz Tito ob prejemu čelade v dar na gradu Grm pri Novem mestu, 23.11.1958, Arhiv Muzeja Jugoslavije

Čelada z Vrhpolja (kot najdišče so navedene Nevlje) pri Kamniku na razstavi protokolarnih daril, ki jih Tito prejel na obiskih po svetu v Muzeju 25. maja v Beogradu, foto M. Tomić

Čelada Kopa nad Kompoljami

Nekoč  je krasila vaški vodnjak.

Izkopavanja ob gozdnem kolovozu na Kopi nad Kompoljami, na fotografiji Boštjan Laharnar in Ida Murgelj, NMS,  foto: Matic Zupan



Tridimenzionalni model izkopnega polja in edinim nepoškodovanim ostankom groba s keramičnim loncem, izdelal: Matic Zupan

Keramični lonec na začetku konservatorskega postopka, foto: Matic Zupan

Prvič po 200 letih združene najdbe iz železnodobnega groba na Kopi nad Kompoljami – bronasta negovska čelada iz leta 1819 in preostali predmeti iz leta 2019, foto: Tomaž Lauko


Pismo, ki ga je cestni asistent Auerperger leta 1823 skupaj z nekaj predmeti iz groba poslal Deželnemu muzeju za Kranjsko, arhiv NMS 



Čelada Novo mesto

Arheološka izkopavanja so konec 60 let prejšnjega stoletja v Novem mestu  zelo odmevala v javnosti. Prej so bile znane najdbe s preloma 19. v 20, stoletje, ki pa so potem končale v zbirkah tujih muzejev na Dunaju in drugod. Najdbe v Kandiji pa so prinesle zelo bogato gradivo: od bronastega posodja, lončenine do nakita in še česa. 

Razstavna dvorana v Galeriji Dolenjskega muzeja po ropu leta 1975, foto: Policijska uprava Novo mesto


Bogate najdbe, so seveda spodbudile tatove, in odvila se je ena največjih kraj v zgodovini sloivneskih muzejev.  V oddaji boste slišali izjemno zanimiv opis potek in razpleta te kraje. 
Papir, z registrsko številko vozila, ki je bistveno pripomogel k srečni rešitvi predmetov, foto: Borut Križ 

Prva skupina ukradenih predmetov, najdenih v žitu v Raveni, arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto


Italijanski kriminalisti v Raveni z ukradenimi predmeti iz Novega mesta, arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto 


Slovenska delegacija s Tonetom Knezom, Ljudmilo Plesničar in Danilom Breščakom ter italijanski kriminalisti v Raveni ob prepoznavanju ukradenih predmetov, arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto


Bronasta obredno poškodovana čelada negovskega tipa, ukradena v Dolenjskem muzeju. Najdišče Novo mesto, Kandija, gomila IV/3, 5.–4. st. pr. n. št. foto: Borut Križ



Steklene in jantarne jagode ogrlice ukradene v Dolenjskem muzeju. Najdišče Novo mesto, Kandija, gomila IV/3, 5 –4. st. pr. n. št. foto: Borut Križ



Bronasta figuralno okrašena situla ukradena v Dolenjskem muzeju. Najdišče Novo mesto, Kandija, gomila IV/3, 5.–4. st. pr. n. št. foto: Borut Križ


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več