- januar 26, 2024

Luknja v vratih ali skrivnosti Zoisove palače.

Luknja v vratih je bila iztočnica za naše raziskovanje zgodovine ene večjih palač na Bregu v starem mestnem jedru Ljubljane. To je Zoisova palača, ki sicer deluje mogočno, a je hkrati vsaj glede arhitekturnega okrasja dokaj pusta. Za razliko od bogato okrašenih baročnih fasad palač na starem ali mestnem trgu gre za zelo racionalistično fasado, ki kaže duha in miselnost človeka, ki je vrsto srednjeveških hiš prezidal v enotno palačo, kot jo poznamo danes. Zois je s svojo palačo tako znanilec nove dobe – razsvetljenstva. Žiga Zois je bil v svojem času eden najbogatejših Slovencev, posestnik, fužinar, industrialec in mecen slovenskega narodnega preporoda. Kot rečeno, deluje njegova palača na zunaj kot dokaj racionalna stavba, ko pa vstopiš, se pokaže, da je vse od stopnišča do vratnic to še vedno aristokratska rezidenca. In ta skriva tudi vrsto zanimivih usod in zgodb, ki jih bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 28.1. 2024 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Oddajo lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175019033

Foto: Milan Trobič

Žiga Zois, avtor: Josef Lanzedelly, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDiga_Zois

Sogovorniki

Prof. dr. Metoda Kemprl, Foto: arhiv Metoda Kemprl

Dr. Miloš Kosec, Foto: arhiv Miloš Kosec

Doc. Rok Žnidarišič, Foto: Stanko Gruden/Ljubljana.si.

Zgodba

Zoisova palača v Ljubljani je nastala v drugi polovici 18. stoletja z združitvijo in delno prezidavo starejših hiš na Bregu med današnjima Križevniško ulico in Zoisovo cesto.

Foto: Milan Trobič

Prostor, kjer stoji Zoisova palača, je bil lahko bi rekli, trgovsko, podjetniško središče Ljubljane v 18. stoletju.

Iz članka- Mecen, zbiralec, fužinar, Žiga Zois, avtor Primož Hieng, vir: https://www.gore-ljudje.si/Oglasi/Ostalo/mecen-zbiralec-fuzinar-ziga-zois

Zoisova palača je slovela tudi zaradi vrtov, baje je celo krožilo mnenje, da kdor je v 18. stoletju obiskal Ljubljano in ni videl Zoisovih vrtov, potem Ljubljane ni spoznal.

Foto: Milan Trobič

Središče

V Zoisovi palači je bil sedež slovenskega razsvetljenstva in tu so se dogajale ključne epizode kulturnega in jezikovnega preporoda 18. stoletja. Navsezadnje pa je bila ta palača eden izmed centrov vseevropskega diplomatskega vrenja leta 1821, v času ljubljanskega kongresa. Takrat je postala Ljubljana za pol leta središče Evrope.

Klemens Wenzel von Metterrnich, avtor Thomas Lawrenc, 1815, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemens_Wenzel_von_Metternich

Parada med ljubljanskim kogresom 1821, avtor Leander Russ; vir:https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_kongres

Osrednjo vlogo na ljubljanskem kongresu leta 1821, je imela Zoisova palača.

Foto: Milan Trobič

Luknja v vratih

Dogajanje v Zoisovi palači v času ljubljanskega kongresa leta 1821 pa je bilo, lahko bi rekli, začinjeno s pravim vohunskim podvigom. Več izveste ob poslušanju oddaje!

Stopnišče, Foto: arhiv Metoda Kemprl

Danes ni zano v katera vrata so diplomati izvrtali luknjo, in kje so ta "vohunska vrata". Kot primer kakovostne notranje prenove enega od stanovanj, kjer so vidna tudi stara vrata, pa si lahko ogledat na fotografijah, in prebrete članek v prilogi časopisa Delo, imenovani Delo in dom.

Iz članka- Spoštovanje različnih letnic in slogov, avtorica dr. Živa Deu, Foto: Viktor Žigon, vir:https://deloindom.delo.si/spostovanje-razlicnih-letnic-slogov

Utrniki

Zoisovo palačo na Bregu v Ljubljani še dandanes obdaja nek svojevrsten čar, neka skrivnostnost, hkrati pa je to poleg različnih drugih namembnosti tudi ustvarjalni prostor.