-

 Čez Karavanke


Meje v Železni Kapli, Kortah, Solčavi, Tržiču, Lomu pod Storžičem in na Jezerskem so se ves čas spreminjale, s tem pa tudi zakoni in predpisi o čezmejnem prenašanju blaga. To pa ni odvrnilo ljudi od ilegalnega prehajanja meje, s katerim so si zagotovili dobrine za vsakdanje življenje. Te aktivnosti imenujemo tihotapljenje ali »švercanje«. Vse to so predstavili na dvojezični razstavi z naslovom Tihotapljenje čez Karavanke, ki je ob stoletnici koroškega plebiscita nastala v sklopu projekta CarintiJA 2020. V čezmejnem projektu so poleg Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple sodelovali še Center Rinka iz Solčave, KUD Jezersko in Tržiški muzej. Po opravljeni etnološki terenski raziskavi je razstavo pripravila Irena Destovnik, diplomirana etnologinja in sociologinja kulture, samostojna ustvarjalka na področju kulture – kustosinja, ki je bila do lanskega februarja skoraj poltretje desetletje stalna zunanja sodelavka Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. 

Več o tihotapljenju čez Karavanke pa v oddaji Sledi časa v nedeljo 23. aprila 2023 ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

dostop do oddaje: https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174952834



 Z graničarji na starem ljubeljskem prelazu; med obema vojnama, foto Arhiv Gorenjski muzej Kranj


Sogovorniki


Irena Destovnik, foto Arhiv Irena Destovnik



Jernej Slapnik etnovodnik in animator


Franc Jožef Smrtnik, foto vir: https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3092354/

Raziskava

Ireno Destovnik so v raziskavah zanimali predvsem tisti, ki so tihotapili, »šmuglali«, »švercali« za svoje potrebe; v vseh obdobjih in vseh krajih so zaradi svoje pretkanosti med ljudmi veljali za junake. Pobudo za raziskovanje tihotapljenja je dal Vili Ošina, predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple. Irena Destovnik poudarja, da sama sicer tihotapljenja ne bi nikoli raziskovala na lastno pest, je pa bila, ko se je projekt končal, zadovoljna, saj je med raziskovanjem prišla v stik s številnimi zanimivimi sogovorniki. Ovira med raziskavami pa je bila pandemija covida 19.

Graničarja na obhodu, foto  Arhiv Zgodovinski arhiv Celje, Videčnikova zbirka

Zgodbe o tihotapljenju čez Karavanke se seveda dopolnjujejo z izročilom  z  druge strani  meje, z območja današnje avstrijske Koroške. Tako izročilo je že od nekdaj navduševalo Franca Jožefa Smrtnika,  podžupana Železne Kaple. 

Zanimivost

V Solčavi so bile znane tudi tako imenovane "nosačke", ki so prehajale mejo in  se preživljala s prenašanjem tovorov.


 V spomine ujeti čas- razstava v Solčavi, 2012, foto preslikava zgibanke

Razstava

Razstava Tihotapljenje čez Karavanke, potuje iz kraja v kraj. Predvsem je na ogled tam, kjer so se dogajale takšne in drugačne tihotapske ali "švercarske" zgodbe. 



Igor Pucker z Oddelka za umetnost in kulturo dežele Koroške, Elisabeth Lobnik, županja Železne Kaple, Irena Destovnik in Willi Ošina, pobudnik razstave, foto Arhiv I.D.

Razstava v Koroškem pokrajinskem muzeju, foto Arhiv Koroški pokrajinski muzej

Razstava, foto Arhiv Irena Destovnik

Razstava, foto Arhiv Irena Destovnik





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
 Aleš Lajovic. Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskemu zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek pri Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini . Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih sestavov
Preberite več
-
Slika
 Zoran Vidrih »Presihajoče Cerkniško jezero je zame zibelka življena,«  pravi Zoran Vidrih, naravoslovni fotograf, ki je tudi navdušen gornik, kolesar, kajakaš, turni deskar in ljubitelj nočnega neba. Na omenjenem jezeru so opazili že več kot 300 vrst ptic od stalnih do selivk in preletnikov. Tu je tudi cela vrsta drugih živali, od divjadi, zveri do glodalcev. Biodiverziteta tega okolja je tako pestra, da tega  ne moremo primerjati z nobenim podobnim območjem tako v Sloveniji kot drugje. Zorana Vidriha pa vse bolj privlačijo tudi zanimive in redke rastline ter nočno nebo, kot je zapisal: »V Cerknici in okolici imamo precej svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede …« Konec navedka. Zoran Vidrih je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 30. marec 2024, ob 16,30h Prvi program Radio Slovenija.
Preberite več
-
Slika
 Izolski izviri. Pogosto slišimo, da je slovenska obala   s svojimi 46 kilometri le delček obsežne   Jadranske obale, vendar vseeno najdemo na njej izjemno pestro naravno in kulturno dediščino. Med zelo zanimive in najbrž malo manj znane posebnosti lahko zagotovo štejemo tudi žveplene termalne izvire na območju Izole. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem.   Morfološke oblike z izviri pod morsko gladino imenujemo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Omenjeni je   podmorske izvire odkril poleti 2002., nato je to območje raziskoval skupaj z   društvom Potapljači Luke Koper   in že takrat   so na   morskem dnu pri   Izoli odkrili 8 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano.  Prof. Jože Žumer, foto vir:  https://www.klub-plk-koper.si/aktivnosti/za-znanstveno-raziskovanje/in-memoriam-joze-zumer-prvi-vodja-znanstvene-sekcije-plk/ Ve
Preberite več